Slo-Tech - Pred dvema letoma so raziskovalci z Univerze v Rochestru slavili velik uspeh, saj so uspeli izdelati prvo superprevodno snov pri sobni temperaturi. Zmes ogljika, žvepla in vodika, ki je nastala pri visokem tlaku, je bila pri temperaturi 287,7 K in tlaku 267 GPa, kar prevedeno v običajne enote pomeni 15 °C in 2,6 milijona atmosfer, brez električne upornosti. Odkritje je spričo potencialne uporabnosti dvignilo veliko prahu in natančen pregled, v katerem se je nabralo nekaj resnih pomislekov. Znameniti članek je bil ta teden umaknjen, čemur vsi avtorji raziskave nasprotujejo, a uredništvo Nature nima več zaupanja v rezultate. Zgodba je v resnici daljša.

Dvomi o rezultatih tlijo že dve leti. Sprva so avtorji oteževali dostop do surovih podatkov eksperimenta. Ko je skupnost to dobila, se je vnela razprava o meritvah. Za superprevodnost namreč ne zadostuje, da se električna upornost izjemno zmanjša (ničelno upornost je v praksi pač težko izmeriti), temveč mora material izrivati magnetno...

Ars Technica - Redke zemlje, ki so nujno potrebne za izdelavo elektronskih komponent, so ponovno orožje, s katerim Kitajska rožlja. Po poročanju Financial Timesa kitajska vlada razmišlja o znižanju kvot za proizvodnjo in izvoz redkih zemelj, s čimer želi v ZDA in Evropi otežiti proizvodnjo določene tehnologije, zlasti vojaške. Za primerjavo: v letalu F-35 je 417 kilogramov redkih kovin. A vsake omejitve pri proizvodnji redkih zemelj se takoj odrazijo tudi na višjih cenah in slabši dostopnosti elektronskih komponent, saj so - resda v majhnih količinah - nujne. Kitajska je že nekaj desetletij vodilni izvoznik, saj dobavi več kot 70 odstotkov vseh redkih zemelj na svetu, pri nekaterih elementih pa praktično vse.

Kitajska je v preteklosti svoj primat nad redkimi zemljami že uporabila za kazanje mišic. Gre za 15 elementov v periodnem sistem, in sicer lantanide, skandij in itrij, ki se v zemljini skorji redko nahajajo v koncentriranih najdiščih. Tudi rude, iz katerih jih pridobivamo, imajo sorazmerno...

Slo-Tech - Raziskovalci mednarodnega združenja Deep Carbon Observatory so predstavili prve prelomne izsledke desetletnega programa raziskav živih organizmov v Zemljini skorji, ki je pokazal obsežnejši in zanimivejši ekosistem od predvidenega.

Medtem ko je življenje na kopnem in v morjih razmeroma dobro popisano, pa je tisto globoko pod površjem za nas še vedno ogromna neznanka. Toda tehnološki napredek v vrtanju v zemeljsko skorjo in prepoznavanju mikroskopsko majhnih organizmov nam pričenja naposled ponujati pogled tudi tja, kamor smo doslej potovali samo v romanih Julesa Verna. Deep Carbon Observatory, mednarodna skupina več kot 1200 strokovnjakov iz 52-tih držav, ki vključuje geologe, biologe,...

Heise - Redke zemlje je skupen izraz za 15 lantanidov, skandij in itrij, ki so v tehnologiji izjemno pomembne kovine. So ključne surovine, saj jih sicer potrebujemo zelo malo, a brez njih praktično ni mogoče sestaviti moderne elektronske naprave. Še pred petimi leti se je zdelo, da bosta popolna odvisnost od Kitajske in strma rast cen zaradi izvoznih kvot močno ukleščili industrijo elektronike. Danes je situacija popolnoma nasprotna.

Pred petimi leti je Kitajska dejansko izkopala in izvozila 97 odstotkov vseh redkih zemelj, kar je bila posledica kombinacije dveh dejavnikov. Kitajske zaloge so največje na svetu, a še vedno predstavljajo le tretjino vseh zalog. Pomembnejši razlog je ekološka spornost postopka, zaradi česar je Zahod pridobivanje z...

Guardian - Parlament na Grenlandiji je izglasoval ukinitev več desetletij veljavne prepovedi rudarjenja radioaktivnih elementov. S tesnim izidom 15 proti 14 so odločili, da bo na Grenlandiji spet dovoljeno izkopavati rude, ki vsebujejo radioaktivne elemente v višji koncentraciji, kot je zemeljsko povprečje. S tem se ne odpira le ponovna možnost pridobivanja urana, ampak tudi redkih zemelj, ki so običajno pomešane z radioaktivnimi primesmi.

Redke zemlje so oznaka za 17 prehodnih elementov v periodnem sistemu, ki sicer v povprečju v zemljini skorji niso redki, a so običajno razpršeni, zato so redke rude, ki bi imele za komercialno pridobivanje dovolj visoke koncentracije. Hkrati imamo še dvoje težav: prvič, redke zemlje so nujno potrebne za izdelavo potrošniške elektronike in številnih drugih zahodnjakom...

The Telegraph - Japonci poročajo, da so na dnu Tihega oceana v japonski ekskluzivni ekonomski coni našli velike vire redkih zemelj, s čimer bi se lahko zmanjšala svetovna odvisnost od kitajskega izvoza. Nekaj podobnega so odkrili že pred dvema letoma, a je tisto nahajališče bistveno teže izkoriščati, saj gre za vulkanski oblak v vodi. V novem najdišču pa z redkimi zemljami bogate rudnine čepijo le dva do štiri metre pod površjem, kar je bistveno manj od pričakovanj. Težava je le, da je zemeljsko površje v tem primeru 5700 metrov pod gladino oceana. Globlje od 5000 metrov...

Technology Review - Ali je na Marsu življenje kdaj v zgodovini obstajalo, še ni zadovoljivo pojasnjeno. Roverji na Marsu poizkušajo odkriti vsaj posredne dokaze (ali protidokaze) za to podmeno, kot so tekoča voda, prisotnost enostavnih organskih spojin ipd. Mars je danes sicer opustel, a v preteklosti ni bilo vedno tako. Nekoč je po površju skoraj zagotovo tekla tekoča voda in tako nemogoče verjeti, da je v njej tudi kaj gomazelo.

Ameriški biolog in poslovnež Craig Venter iz podjetja Synthetic Genomics je napovedal drzno misijo oživljanja Marsovcev. Sestaviti želi napravo na iskanje in sekvenciranje DNK (to seveda na Zemlji že dolgo časa imamo), ki bi jo z enim prihodnjim roverjev poslal na Mars. Če bi tam kje našel ostanke DNK, kar ni tako nemogoče, saj je DNK...

BBC - Drugi, pomembnejši cilj kitajske misije Šendžov 9 s posadko, ki so jo v orbito izstrelili 16. junija, je poleg avtomatičnega spajanja plovila z drugim vesoljskim objektom, kar jim je uspelo tri dni pozneje, tudi ročna spojitev. Iz kontrole poleta krmiljenja spojitev (automated docking) so bili Kitajci pred tem izvedli že dvakrat, včeraj pa so prvikrat v zgodovini izvedli še ročno spojitev. To pomeni, da je ves postopek izvajala in nadzorovala posadka v plovilu.

Posadka je torej zapustila Tiangong 1, si za vsak primer nadela vesoljske obleke in Šendžov 9 pripravila za polet nazaj na Zemljo, ki bi se zgodil, če bi šlo kaj hudo narobe (contingency plan). Plovilo se je nato razvezalo od Tiangonga 1 in se...

China Daily - Redke zemlje, kakor označujemo 15 lantanidov, skandij in itrij, so tehnološko izjemno pomembne kovine, ki se uporabljajo pri proizvodnji elektronike. Brez njih ni baterij, elektronskih vezij, mikroprocesorjev, čipov, sončnih celic, avtomobilskih katalizatorjev, mobilnih telefonov in drugih izdelkov. Brez redkih zemelj zelenih (in tudi manj zelenih) tehnologij enostavno ni. Izraz redke zemlje je do neke mere zavajajoč, saj niso posebej redke, le pojavljajo se pretežno enakomerno po vsem svetu in to v prenizkih koncentracijah za izkoriščanje. Le v redkih tipih rudišč jih najdemo v dovolj visokih koncentracijah, da se jih splača rudariti. Dobro četrtino zalog ima Kitajska, ki pa dandanes proizvede (nakoplje in očisti) več...

Telegraph News - Čeprav so v Pacifiku nedavno odkrili bogato nahajališče redkih zemelj, je do komercialnega izkoriščanja - če bo sploh rentabilno - še zelo daleč. Do takrat bo glavni izvoznik ostala Kitajska, ki izvozi 97 odstotkov vseh redkih zemelj. Pridobivanje teh redkih kemijskih prvin je umazan in okolju škodljiv posel, ki ga Kitajci izvajajo večino na severu v Notranji Mongoliji, a nujno potreben za elektronsko industrijo.

Uradno da bi zaščitili okolje in te strateško pomembne surovine, neuradno pa ker si to pač lahko privoščijo in se jim finančno še kako splača, so v zadnjih letih Kitajci zmanjševali kvote za rudarjenje in izvoz teh prvin. Leta 2009 so uvedli vrsto ukrepov, ki so otežili izvoz - izvozne carine, posebne licence, stroge kvote...

PhysOrg.com - Za izdelavo modernih elektronskih komponent so nujno potrebne majhne količine eksotičnih elementov, ki jih v periodnem sistemu zagledamo v zgornji izmed dveh od ostalih nekoliko umaknjenih vrst. Imenujemo jih lantanoidi, ker sledijo lantanu, skupaj še z itrijem in skandijem pa imajo trivialno ime redke zemlje. To ni čisto točno, saj jih ni nič kaj bistveno manj (pojavnost 1-100 ppm) od nekaterih drugih težkih kovin, recimo svinca (14 ppm) ali zlata (1 ppb), a so po drugi strani v zemlji tako razpršene, da je sila malo nahajališč z dovolj visoko koncentracijo za komercialno izkoriščanje.

Kitajska ima tretjino vseh svetovnih zalog redkih zemelj in jih proizvede 97 odstotkov na svetu. Lani so Kitajci grozili z embargom na izvoz redkih zemelj, a letošnji...