Slo-Tech - Potem, ko je Svet evropske unije lani potrdil direktivo o avtorskih pravicah, jo je nato že poleti kot prva država članica v zakonodaji uveljavila Francija, zakon je sicer začel veljati oktobra. Včeraj pa jo je začela udejanjati tudi v praksi, njihov Urad za varstvo konkurence je namreč Googlu zaukazal, da naj prične pogajanja s posameznimi založniki, ki jim bo moral po novem plačevati nadomestila za vsebine. Tudi za kratke povzetke novic (snippets), ki se prikazujejo v Googlovih novicah oz. pri iskalnih zadetkih.

Kot je znano, sta v letih pred sprejetjem direktive tako plačevanje že poskušali vpeljati Nemčija in Španija, a brez uspeha. Google je tedaj v Španiji preprosto ugasnil svoje novice, v Nemčiji pa založnike s pozicije moči prisilil v nadaljnjo brezplačno uporabo njihovih novic. Da se tudi tokrat ne bo predal brez boja, kaže že njihovo lansko pojasnilo, da Google ne prodaja iskalnih poizvedb, pač pa oglase. Zato tudi ne nameravajo plačevati založnikom, kadar uporabnik...

Financial Times - Evropska komisija (EK) kot kaže še ni opravila z Googlom. Financial Times (novica je plačljiva, alternativna povezava) se sklicuje na tri neimenovane vire, ki za prihodnji teden napovedujejo novo globo, povezano z oglaševalsko storitvijo AdSense. Postopek se je začel že leta 2016, EK pa Google obtožuje, da drugim uporabnikom AdSensa preprečuje prikazovanje oglasov Googlovih konkurentov in da podjetje v EU obvladuje 80 % trga za posredovanje oglaševalskega prostora v iskalnikih, tak položaj pa uspešno ohranja že celo desetletje. Google se je tedaj na obtožbe odzval s spremembo dogovorov z nekaterimi največjimi posredniki oglaševalskega prostora, s katero jim je omogočil prikazovanje nekoliko večje količine Googlu konkurenčnih oglasov.

Da se bo v kratkem nekaj zgodilo, nakazuje tudi nedavna izjava komisarke za...

Slo-Tech - Podjetji sta namreč sklenili dogovor o spremljanju obnašanja ameriških potrošnikov, namreč, koliko so njihovi nakupi povezani s spletnim oglaševanjem. Mastercard in Google sta se o tem menda dogovarjala kar štiri leta, Google pa je za podatke plačal nekaj milijonov dolarjev. Posel sta podjetji želeli ohraniti v popolni tajnosti, o njem nista obvestili niti svojih uporabnikov, a ga je razkril Bloomberg, ki se pri tem sklicuje na ljudi, ki poznajo podrobnosti sklenjene pogodbe.

Tiskovni predstavnik Googla je na novinarjevo vprašanje o tajnem dogovoru z Mastercardom odklonil odgovor, je pa povedal, da marketinško orodje, ki so ga razvili lansko leto in je v beta različici, deluje z dvostranskim šifriranjem, ki preprečuje...

ZDNet - Francoska obveščevalna agencija DCRI (Direction Centrale du Renseignement Intérieur) je v praksi ugotovila, kaj pomeni efekt Barbare Streisand, ko poizkus cenzure ali izbrisa informacije z interneta podžge zanimanje javnosti zanjo. DCRI je tako v začetku marca Fundaciji Wikimedija poslal zahtevo, da iz francoske verzije Wikipedije odstranijo članek o vojaški radijski postaji Pierre-sur-Haute, ki leži kakšnih 100 kilometrov zahodno od Lyona. Wikimedija je DCRI odvrnila, da bodo za tako radikalno potezo morali predložiti dodatne dokaze, da članek dejansko vsebuje tajne podatke in kateri deli članka so sporni. Članek je namreč v glavnem povzet po javno dostopnih informacijah.

Wikimedija poudarja, da vsak dan prejmejo številne zahteve po odstranitvi člankov, a je bila zahteva DCRI drugačna. Ker ji...

BBC - Google bo ustanovil 60 milijonov evro vreden sklad za inovacije pri digitalnem založništvu (Digital Publishing Innovation Fund), s čimer bo sklenil spravo s francoskimi založniki. Jedro spora, ki se vleče že nekaj let, so bili zaslužki, ki jih Google ustvari s prikazovanjem povezav do novic na spletnih straneh francoskih časnikov. Google je namreč z oglaševanjem služil lepe denarje s prikazovanjem povezav oziroma iskalnih zadetkov (sama vsebina je bila še vedno na straneh časnikov), kar se je zdelo časnikom nepravično. A Google jim je zagrozil, da jih bo v celoti blokiral iz svojih iskalnih zadetkov - in kogar ni na Googlu, ga ni. Francija pa je zagrozila, da bo obdavčila spletno oglaševanje in zbiranje osebnih podatkov,...

The New York Times - Francija išče načine, kako bi obdavčila Google, Facebook, Amazon in ostale internetne gigante, ki se spretno izmikajo plačevanju davkov na Stari celini. Facebook je lani plačal davek po manj kot 0,3-odstotni stopnji, kar strašno jezi vse države, ne le Francozov. Toda v Evropi je poseben problem enotni trg in razdrobljena nacionalna zakonodaja, ki podjetje omogoča poslovanje iz Irske in...

The New York Times - Drugi največji francoski ponudnik dostopa do interneta Free je poizkusil nekaj revolucionarnega. Na nivoju modema (oziroma ADSL-vmesnika) bi blokirali vse oglase, tako da jih uporabniki v lokalnem omrežju ne bi videli. Zamisel bi uporabniki z veseljem sprejeli, oglaševalci in strani, ki od njih živijo, pa so uprizorili enega največjih spletnih revoltov. S tem se uničuje brezplačen internet, niso nič ovinkarili. Freejeva nakana je sedaj tragikomično propadla, saj je posredovala kar vlada.

Francoska ministrica za digitalno ekonomijo Fleur Pellerin je povedala, da se je pogovorila s Freejem in ga prepričala, da projekt ukinejo. Dejala je, da "noben deležnik ne more samovoljno ogroziti digitalnega ekosistema". Takšna...

Ars Technica - Oglasi so sestavni del interneta, saj predstavljajo glavni vir financiranja za ogromno množico velikih in malih spletnih strani, ki so za uporabnike brezplačno dostopne. Vse tehnike za blokiranje oglasov so zato nujno kompromis med dvema svetovoma. Uporabniki oglasov seveda ne bi želeli gledati, a če bi ugasnili, bi se zaprle tudi denarne pipice in posledično tudi strani same. Zato ni čudno, da je Microsoftova odločitev, da bo Internet Explorer 10 privzeto vključil zastavico DNT (Do Not Track), sprožila revolt med oglaševalci - pa čeprav ne gre za prikaz oglasov, ampak zgolj sledenje in profiliranje uporabnikov. Ker naj ne bi šlo za zavestno odločitev uporabnikov, marsikod ignorirajo Internet Explorerjevo nastavitev DNT. Si predstavljate, da bi nekdo avtomatično blokiral vse oglase na internetu?

Francoski ponudnik dostopa do interneta Free poizkuša prav...

Google - Google je prvikrat razkril konkretne številke, koliko odstotkov dohodkov od sistema AdSense dobijo založniki in koliko pobere Google. AdSense sestoji iz več delov: najbolj znan je vsebinski del, ki avtorjem omogoča nabiranje denarja s postavitvijo reklam ob vsebino na spletni strani. Priljubljen je še iskalni del, ki se prikaže ob iskalnih zadetkih.

Google lastnikom strani posreduje 68 odstotkov zbranega denarja od oglasov z AdSense, medtem ko preostanek porabijo zase. Kot pravijo, je ta delež konstanten že od splavitve AdSensa leta 2003. Iskalni partnerji dobijo nekoliko manjši delež, in sicer le 51 odstotkov za prikaz oglasov ob iskalnih rezultatih po svetu. Ta delež je konstanten od leta 2005, pred tem pa je bil še manjši. Za druge različice AdSensa (mobilna, za igre itn.) deležev niso želeli razkriti, saj se te še intenzivno spreminjajo.

Slashdot - Nedavno so ameriški časniki javno obtožili Google, da jim s svojim agregatorjem novic škodijo, saj ljudje vse važnejše novice izvedo kar na Googlu. Googlov izvršni direktor Eric Schmidt se je kar ostro odzval na te trditve in časnikarjem navrgel, da naj se ne bodejo z Googlom, saj bodo na tak način svoje bralce obrnili zoper sebe oz. odtujili (točne besede so bile še nekoliko sočnejše). Po Schmidtovih besedah sodi Googlova uporaba vsebine spletnih časopisov v pošteno rabo (fair use), tako da podlage za zamere ne bi smelo biti. Pohvalil je njihovo hitro usvojitev interneta, a so po nagli vpregi novega medija časniki nekoliko zaspali in svojih spletnih manifestacij niso prilagajali času.

Kot so zapisali na Googlovem blogu, Google vsak mesec na spletne strani časopisov napoti na milijarde uporabnikov. Poleg tega časniki z uporabo AdSensa za prikazovanje oglasov služijo milijone, kar prav tako omogoča Google. Uporabnikom namreč ponudijo ravno toliko vsebine, da jih začne zanimati in...