Slo-Tech - Nemški parlament je te dni sprejel popravljeno ureditev obvezne hrambe prometnih podatkov. Prejšnjo različico je leta 2010 zelo odločno odpravilo njihovo ustavno sodišče.

Nova ureditev prinaša obvezno hrambo podatkov o telefonskem prometu in dodeljenih IPjih za časovno obdobje desetih tednov. Posebej je urejeno vprašanje lokacijskih podatkov pri uporabi mobilnih telefonov, ki bodo hranjeni samo štiri tedne. Ureditev vsebuje tudi precej ozek katalog kaznivih dejanj za pregon katerih se lahko tako zbrani podatki uporabljajo (kazniva dejanja zoper ustavni red Zvezne republike Nemčije, krvni delikti, kvalificirane oblike kriminalnih združb, nekaj spolnih deliktov, otroška pornografija, kvalificirane oblike protipravnega odvzema prostosti, kvalificirane oblike trgovine z drogami in orožjem ter kazniva dejanja iz pristojnosti mednarodnega kazenskega sodišča).

Sprejetje je povzročilo kar nekaj burnih odzivov, kar kaže na drugačno stopnjo pravne kulture kot pri nas, kjer od ukinitve...

BBC - Ideja, da uporabniki interneta po neki logiki nimamo več nobenega pričakovanja do zasebnosti, je ponovno na mizi britanskega parlamenta.

Lani poleti, tako rekoč takoj po prvi izpovedi ameriškega žvižgača Edwarda Snowdena, je bila britanska notranja ministrica Theresa May (na prvi sliki, v sredini) primorana prekiniti delo na predlogu novega zakona o hrambi prometnih podatkov (Draft Communications Data Bill, javnosti znan kot Snoopers' charter). Zakon bi razširil obvezno hrambo prometnih podatkov tudi na ponudnike spletnih strani, že skladne ISP-je pa bi obvezal še k izvajanju deep packet inspectiona in ekspeditiranih blokad spletnih strani. Vse to seveda zgolj na golo pisno prošnjo policije (kdo pa še rabi sodne odredbe). Zavoljo vse gonje proti zlorabam s strani varnostno-obveščevalne službe GCQH ji je podpredsednik vlade Nick Clegg (na levi) namreč sporočil, da trenutno pač ni...

Slo-Tech - Te dni smo pisali o nujni uskladitvi predloga novele ZEKoma, ki jo je zadnji hip predlagala SOVA. Odzval se je Informacijski pooblaščenec. Policija pa je povedala, da ji sprememba absolutno pripada.

Potem se je odzval minister Turk, ki je ugotovil, da je bil predlog usklajen z Informacijsko pooblaščenko, kar je kasneje kvalificiral, v "usklajeno je vedno *z* nekom". Njegovi podrejeni pa so pojasnili, da je predlog neusklajen samo, kadar je neusklajen s kakšnim relevantnim ministrstvom.

Nadaljevalo se je z ministrovim preklopom na revolucionarno retoriko. "Resničen interes proti ZEKom-1 imajo tisti, ki so že do zdaj lobirali, da ni bil napisan, in jim je debata o zasebnosti samo izgovor." Ter strašenjem z kaznijo, ki jo bomo zaradi zamude plačali Evropi.

Tako so očitno za zamudo zakona, s katerim zamujamo od maja 2011 in za katerega je bilo na javni razpravi novembra 2011 povedano, da se bo spreminjalo samo absolutno nujni del za skladnost z evropskimi direktivami, katerega...

Slo-Tech - Medtem ko se večina državljanov hladi na morju, ali si tega vsaj želi, so na Ministrstvu za pravosodje in javno upravo bolj pridni. Kot ugotavljajo, ravno te dni mineva dva meseca od začetka veljave prejšnje spremembe, zato je že primeren čas (da ne rečemo skrajni čas) za novo novelo Zakona o kazenskem postopku (ZKP-L). Trenutno je v medresorskem usklajevanju. Spremembe so manjše narave in pravzaprav si želimo, da bi bila še kakšna več.

Pa kar po vrsti. V imenu javnofinančne odgovornosti je zdaj jasneje določeno, da bodo stroški postopka bremenili oškodovanca, ki je podal predlog za pregon (potreben za en kup lažjih kaznivih dejanj) in ga kasneje, ko se je draga pravosodna mašinerija že zagnala umaknil, in s tem izsilil konec postopka brez obsodilne sodbe. Sprememba bo številnim oškodovancem dala misliti, zmanjšala število teh postopkov in spodbujala k zunajsodni ali civilni poravnavi s storilcem.

Dalje se dokončno odstranjuje dolgo trajajoča pravna fikcija, da v Sloveniji...

Slo-Tech - Kot smo pisali prejšnji teden, je v četrtek MVZT organiziralo javni posvet na temo novele Zakona o elektronskih komunikacijah.

Na posvetu se je izkazalo, da Peter Pavlin s sektorja za kaznovalno pravo in varstvo človekovih pravic pravosodnega ministrstva ni edini v tej državi, ki meni, da so z implementacijo direktive o obvezni hrambi prometnih podatkov odpadli vsi pomisleki glede zasebnosti državljanov.

Predstavnika Policije (Toni Kastelic in Vojko Urbas iz GPU) sta tako povedala, da si je policija spremembo predstavljala predvsem v vlogi varovanja človekovih pravic, saj naj bi s trajno hrambo podatkov o dodeljenih IP naslovih in času dodelitve izven zbirke podatkov vzpostavljene za namene obvezne hrambe operaterjem omogočili izpolnjevanje zahtev policije brez brskanja po prometnih podatkih (katerih baza v primeru dostopov do interneta trenutno vsebuje podatke o dodeljenih IP naslovih, trajanju povezave ter identiteti naročnika). Identifikacija naročnika internetnega priključka...

EDRI - Kot poročajo na EDRI, je Ciprsko vrhovno sodišče 1. februarja letos ugotovilo, da so nekatere določbe ciprskega zakona o obvezni hrambi prometnih podatkov protiustavne.

Sodišče je odločalo na podlagi pritožbe štirih državljanov, ki so trdili, da je imela policija v več primerih do prometnih podatkov nezakonit dostop. Sodišče je ugotovilo, da je policija prometne podatke sicer pridobila na podlagi sodnih odredb, vendar so bile le-te v primeru treh pritožnikov nezakonite in jih je vrhovno sodišče zato razveljavilo.

26. januarja 2011 pa je nemška zvezna agencija za boj proti kriminalu (BundesKriminalAmt) pripravila analizo policijskih statistik, ki kaže, da je hramba prometnih podatkov v primeru pregona hujših kaznivih dejanj neučinkovita.

Kljub hrambi prometnih podatkov je policija zabeležila več hujših kaznivih dejanj. Leta 2009 so tako zabeležili 1.422.968 hujših kaznivih dejanj, leta 2007 pa le 1.359.102. Prav tako je policija po uvedbi hrambe prometnih podatkov razrešila manj...

Slo-Tech - Danes je v veljavo stopila novela Zakona o elektronskih komunikacijah, ki jo je Državni zbor sprejel 18. decembra 2009.

Med pomembnejšimi novostmi je na prvem mestu vsekakor skrajšan rok za obvezno hrambo prometnih podatkov.
Do sedaj je veljalo, da morajo operaterji telefonskih komunikacij in ponudniki dostopa do interneta prometne podatke hraniti 24 mesecev, sedaj pa se je hramba prometnih podatkov na področju telefonije skrajšala na 14 mesecev, hramba internetnih prometnih podatkov pa na 8 mesecev. Skrajšanje vsekakor velja pozdraviti, zastavlja pa se vprašanje, zakaj hramba prometnih podatkov ni bila skrajšana na 6 mesecev, kot to dopušča direktiva EU o obvezni hrambi prometnih podatkov.

Druga pomembnejša novost zadeva posredovanje prometnih in lokacijskih podatkov v primerih varovanja življenja in telesa. V primerih varstva življenjskih interesov posameznika je operater policiji na podlagi pisne zahteve (v nujnih primerih se lahko zahtevo pošlje tudi po telefaksu) dolžan...

Slo-Tech - Kot je 27. februarja 2009 ocenilo nemško administrativno sodišče v Wiesbadnu je ukrep obvezne hrambe prometnih podatkov, s katerim se shranjujejo prometni podatki o klicih in uporabi interneta za celotno populacijo - tudi povsem nedolžne posameznike - nesorazmeren.

Po mnenju sodišča (odločitev 6 K 1045/08.WI) obvezna hramba prometnih podatkov predstavlja kršitev pravice do zasebnosti, ta ukrep pa v demokratični družbi tudi ni nujen. Po mnenju sodišča ukrep ne spoštuje načela sorazmernosti v skladu z 8. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah.

Odločitev omenjenega sodišča pa ne pomeni, da je ukrep obvezne hrambe prometnih podatkov v Nemčiji sedaj razveljavljen, pač pa le, da se je administrativno sodišče postavilo na stališče, da je tak ukrep nesorazmeren in odločanje o zadevi preneslo na višje sodišče, ki je pristojno za odločanje o ustavnosti obvezne hrambe prometnih podatkov. Je pa odločitev dober znak za pritožnike in njihovo argumentacijo glede spornosti obvezne...

Slo-Tech - Bolgarsko Vrhovno sodišče (Bulgarian Supreme Administrative Court (SAC)) je 11. decembra 2008 razveljavilo določila o obvezni hrambi prometnih podatkov v Bolgariji.

Postopek glede obvezne hrambe prometnih podatkov je marca letos sprožila nevladna organizacija Access to Information Programme, ki je trdila, da obvezna hramba prometnih podatkov predstavlja kršitev bolgarske ustave, Evropske konvencije o človekovih pravicah ter zakonodaje Evropske Unije.

Bolgarska zakonodaja o obvezni hrambi prometnih podatkov je namreč pravila za dostop do zbranih podatkov maksimalno poenostavila. Zaradi večje učinkovitosti boja proti terorizmu in kriminalu so bili namreč podatki o klicih in uporabi interneta dostopni uslužbencem ministrstva za notranje zadeve, tajnih služb in ostalih represivnih organov kar brez "nepotrebnih" omejitev kot. je npr. sodna odredba.

Bolgarsko ustavno sodišče je zato presodilo, da takšen neomejen dostop predstavlja neupravičen in protiustaven poseg v pravico do...

Data Retention Is No Solution - Evropski parlament je včeraj s 378 glasovi za, 197 proti in 30 vzdržanimi podprl direktivo o hrambi prometnih podatkov. S tem je potrdil predlog direktive brez amandmajev, torej različico predloga, ki so mu ostro nasprotovale organizacije za zaščito človekovih pravic in nekateri operaterji komunikacij.

Potrjena direktiva prinaša:

• obvezno hrambo prometnih podatkov telefonskih in internetnih komunikacij (vključno z naslovi elektronske pošte) ter podatkov o lokacijah mobilnih telefonov;
• čas hrambe ne bo enak po celotni EU, znašal pa bo od 6 do 24 mesecev, poleg tega pa je dovoljen tudi daljši čas hrambe (Poljska je npr. predlagala 15 let);
• povračilo stroškov operaterjem nastalih zaradi obvezne hrambe prometnih podatkov ureja vsaka država po lastni presoji;
• omejitve za katera kazniva dejanja je mogoče shranjene podatke uporabiti niso določene (torej jih bo mogoče uporabiti tudi za boj proti kršitvam avtorske pravice);
• obvezna bo tudi hramba podatkov o neuspešnih poiskusih...