»

Ameriška podjetja našla luknje za nadaljnje poslovanje s Huaweijem

Slo-Tech - Čeprav v ZDA veljajo sankcije proti kitajskemu podjetju Huawei, ki ameriškim podjetjem prepovedujejo prodajo kakršnikoli komponent, podjetja že iščejo in tudi uporabljajo obvoze. Po poročanju The New York Timesa ameriški proizvajalci čipov še vedno množično prodajajo Huaweiju. Med njimi so tudi velikani, kot sta Intel in Micron, ki so našli luknje, ki jim omogočajo nadaljevanje poslovanja s Huaweijem.

Viri blizu podjetij poročajo, da se je novi režim začel uporabljati pred tremi tedni. Brez kakršnikoli trikov lahko podjetja normalno nadaljujejo prodajo tehnologije za podporo obstoječih izdelkov do sredine avgusta, ko sankcije v celoti stopijo tudi v veljavo. Že sedaj pa velja prepoved prodaje novih izdelkov. Toda ena izmed...

8 komentarjev

Bolgarija bo naročala le še odprtokodne programe

Slo-Tech - Bolgarija je sprejela spremembe zakona o upravljanju z elektronskimi storitvami, ki v novem 58.a členu določa, da mora biti vsa programska oprema, ki jo bodo na razpisih izbrani izvajalci razvili za javni sektor, odprtokodna in predana v javni repozitorij. Bozhidar Bozhanov, svetovalec pomočnika premierja, pojasnjuje, da to ne pomeni, da bo Bolgarija zahtevala izvorno kodo Windows ali v celoti migrirala na Linux.

Obstoječe rešitve se bodo še vedno lahko prodajale v običajni obliki. Kadar pa bo zunanji izvajalec razvil programsko opremo posebej za javni sektor, npr. kak računovodski program ali sistem za upravljanje zalog, bo moral izvorno kodo, baze in dizajn izdati pod odprtokodno licenco, da jo bo lahko pregledal in uporabljal kdorkoli....

35 komentarjev

Švicarska IT podjetja neuspešna pri oviranju odprtokodne iniciative zveznega vrhovnega sodišča

Prosta dosegljivost sodnih odločb v imenu ljudstva, vključno z nižjestopenjskimi sodišči, bi v veliko pomagala državljanom in novinarjem pri soodločanju o njihovi prihodnosti. Njihovo skrivanje v sodnih spisih oz. prodaja v okviru zasebnih baz pa pač ne.

vir: Wikipedia
The H - Švicarsko zvezno vrhovno sodišče (Bundesgericht) je še junija letos kanilo izdati svoj lastni sistem za upravljanje dokumentov OpenJustitia pod odprtokodno licenco GNU GPL3. V njem je mogoče najti vse njihove odločitve od leta 1970 naprej, z odprtjem kode pa bi omogočili njihovo uporabo tudi na nižjih sodiščih oz. sodiščih v sosednjih državah. To se ni zdelo pretirano pošteno IT podjetjem, ki so že ponujala svoje (ustrezno drage) rešitve za upravljanje s sodnimi dokumenti, zato s pritožbo blokirala izdajo kode.

Prvo se je izjasnil ponudnik IT rešitev za pravosodje Weblaw. Navrgli so nekaj očitkov o neutemeljenem razmetavanju državnega denarja, češ da bi "bilo primerneje, če bi se Sodišče namesto z vodenjem...

8 komentarjev

Švicarsko vrhovno sodišče zavrnilo odprtokodne rešitve

Slo-Tech - Medtem ko slovenska državna uprava načrtuje prehod na oprto kodo za kar 80% računalnikov do leta 2015, or so we hope, Švicarji ostajajo zvesti Microsoftu. Njihov Zvezni urad za stanovanja in logistiko pri Ministrstvu za finance je lani podaljšal pogodbo za dobavo programske opreme z Microsoftovim zastopnikom za 32 milijonov evrov (oz. slabih 50 tisočakov na vsakega od 670 zaposlenih), seveda brez javnega vabila k dajanju ponudb. Povabljeni so bili le dotedanji dobavitelji, kar sicer tudi pri nas ni sporno.

Na odločitev se je pritožilo kar 18 odprtokodnih dobaviteljev, vendar jih je julija lani upravno sodišče zavrnilo, ker naj ne bi imeli pravnega interesa. Po besedah sodišča bi se lahko pritožili le dobavitelji Microsoftove opreme, saj je razpis (v skladu z odločitvijo tamkajšnje vlade) povpraševal zanjo, odprtokodni ponudniki pa sploh niso v položaju, da bi jo dobavili. S tem se je sodišče izognilo odločanju o vprašanju, ali je odločitev za Microsoftovo opremo pravilna.

Par...

17 komentarjev

Microsoft se zavzema za nevtralno javno naročanje

Finance - Nedavna študija o prehodu slovenske javne uprave na odprto kodo je zbudila številne odzive in odmeve, seveda tudi s strani nekaterih Microsoftovih poslovnih partnerjev. Žolčni odzivi so seveda razumljivi, a novinarji časnika DELO so v sredi tega tedna razkrili, da naj bi podjetje Microsoft preko svojih poslovnih partnerjev pričelo s svojevrstno kampanjo kritike odprte kode.

Kljub kritikam uporabe odprte kode v javni upravi pa imamo tudi v Sloveniji primer uspešne uvedbe uporabe odprte kode v delo državnih organov. Današnje Finance tako v članku o uporabi odprte kode na slovenskih sodiščih navajajo, da imajo slovenska sodišča zaradi zamenjave licenčnih programov z odprtokodnim programjem na letni ravni za okrog 400.000 EUR nižje stroške. Prehod so izvedli v letih 2006 in 2007, na 4600 računalnikih pa uporabljajo pisarniški paket OpenOffice, spletni brskalnik Mozilla Firefox ter odjemalec za e-pošto Mozilla Thunderbird (gre za tim. Enotno poslovno okolje). Zaradi morebitnih težav z...

87 komentarjev

Švica prepovedala zbiranje IP-naslovov piratov

Slo-Tech - Švicarsko zvezno vrhovno sodišče je včeraj s tremi glasovi za in dvema proti razsodilo, da so dejanja podjetja Logistep AG, ki zbira IP-naslove uporabnikov protokola torrent za deljenje avtorsko zaščitenih datotek, nezakonita. Postopek je na zvezno sodišče pripeljala pritožba zveznega informacijskega pooblaščenca Hanspetra Thüra (Eidgenössische Datenschutz- und Öffentlichkeitsberater), ki se ni strinjal z odločitvijo Zveznega upravnega sodišča (Bundesverwaltungsgericht) A-3144/2008 z dne 27. 5. 2009, ki je dejanja Logistepa označilo kot skladna z zakonodajo o varovanju podatkov.

Logistep počne podobno, kot v ZDA počne US Copyright Group in v Evropi podjetji Guardaley in DtecNet. Obiskuje strani z datotekami za BitTorrent, s spleta prenese nekaj odlomkov avtorsko zaščitene vsebine in hkrati zapisuje IP-naslove vseh, ki iste datoteke prenašajo. Te podatke potem prodajo nosilcem avtorskih pravic, ki jih priložijo svojim tožbam, od sodišča zahtevajo naloge za razkritje identitete in...

21 komentarjev

Ameriško vrhovno zvezno sodišče vzelo pod lupo "očitnost" patentov

ZDNet - Zvezno vrhovno sodišče ZDA, države ki je najbolj radodarna pri dodeljevanju različnih, tudi programskih patentov, je vzelo pod lupo "očitnost" patentov. Ena od zahtev pri dodelitvi patenta je namreč to, da patentirani "izum" povprečnemu predstavniku stroke ni očiten. Kakšna je bila praksa do sedaj, je vsakomur ki področje vsaj malo spremlja, jasno glede na množico očitno očitnih patentov (sicer pa si lahko nekaj očitnih pogledate na tem spletnem mestu). Seveda je očitnost precej izmuzljiv pojem, posebej ko gledamo obstoječe patente - saj veste: "po bitki je lahko biti general". Sodišče si bo vzelo čas za razmislek do julija 2007, če pa bo prišlo do bistvenih sprememb glede patentabilnosti "očitnih" zadev, se bo marsikomu odvalil kamen od srca. Še originalna novica.

2 komentarja