Slo-Tech - Sodišče EU je včeraj potrdilo, da golo linkanje na avtorsko zaščitene vsebine ne predstavlja kršitve avtorske pravice, ter da torej zanj ni treba plačati. Klipping službe, razni Google Newsi, Twitterji in podobni so lahko malo bolj mirni.

Primer je C-466/12, Nils Svensson in drugi proti Retriever Sverige AB.

Svensson in drugi so novinarji časopisa Göteborgs-Posten, sicer enega bolj branih dnevnikov južnošvedske pokrajine Gotlandija. Retriever Sverige je spletni agregator, ki zbira drugje objavljene novinarske članke, PR najave in druge zanimive vesti, jih razvršča po temah, ter potem raznoraznim firmam in vladnim organizacijam prodaja kot klipping (oz. "business intelligence").

Novinarji so seveda hoteli svoj del te clipping pogače, trdeč, da Retriever uporablja (daje na voljo javnosti) njihove avtorske članke, saj vendar povezave do njih (plus kratek povzetek, kategorizacijo) prodaja svojim naročnikom. Za takšno zaslužkarsko uporabo avtorsko zaščitenih vsebin pa da je treba...

The Wall Street Journal - Ameriški zvezni preiskovalni urad (FBI) je pravkar potrdil zaprtje priljubljene spletne strani za gostovanje datotek MegaUpload in aretacijo večine vodilnih članov. Obtoženi so načrtnega in obsežnega "spletnega piratstva", povečini piratskih kopij filmov in tv serij, ki se na veliko gostujejo na tem omrežju. Skupaj naj bi sedem članov ti. "Mega zarote" s kršitvami avtorskih pravic in pranjem denarja povzročilo za pol milijarde dolarjev škode in pri tem zaslužilo 175 milijonov dolarjev. Seznam premoženja, ki jim ga mislijo zaseči, obsega 110 točk, med njimi številne bančne račune, račune pri spletnih bankah, avtomobile in umetniška dela.

Domena megaupload.com je sodeč po whois.com še vedno vpisana na honkonško družbo Megaupload Limited,...

Slo-Tech - Švicarsko ministrstvo za pravosodje je minuli teden predstavilo rezultate študije posledicah nedovoljene uporabe avtorskih del na internetu. Marca lani jo je naročil zgornji dom parlamenta, na podlagi pritožb založnikov o "upadu dohodka" in temu sledeči "krizi ustvarjalnosti" v švicarski družbi.

Poročilo najprej ugotavlja, da znaten delež (do 1/3) 15-letnikov z interneta prenaša glasbo, filme in računalniške igre, brez da bi za to plačalo; se pravi, gre za pojav, ki je v družbi sorazmerno pogost , toleriran in celo sprejemljiv. Vse to ne glede na dejstvo, da v državi že več let potekajo pogoste in dobro izvedene medijske kampanije o nasprotnem.

Dalje, še bolj ključna je ugotovitev, da se delež razpoložljivega dohodka, ki ga Švicarji porabijo za medijske vsebine, glede na obdobje pred internetom ni zmanjšal. Ustvarjalna industrija kot celota torej ni na slabšem in dobi svoje. Kar pa se je zgodilo, je, da je prišlo do prerazporeditve tega dohodka - potrošniki naj bi vse, kar...

Slo-Tech - Potem ko smo v Sloveniji dolga leta potihem spravljali kriminalce v zapore s pomočjo prometnih podatkov njihovih mobilnih telefonov, tako početje leta 2006 zaradi evropske direktive regulirali ter se na podlagi izjemno močnih argumentov (diski so poceni (stran 88)) takrat odločili za najdaljše po direktivi dovoljeno obdobje hrambe, država letos nadaljuje svoj pohod.

V času, ko bolj ali manj normalne evropske države ugotavljajo, da gre pri hrambi prometnih podatkov celotnega prebivalstva za nedopusten poseg v zasebnost državljanov (ki povrh vsega še ne deluje), pri nas ugotavljamo, da ukrep, ki je bil na začetku predstavljen kot ultima ratio ("Se pravi, skrajno sredstvo takrat, ko z drugimi ukrepi, s klasičnimi metodami [policija] ne more uspešno preiskovati posameznega nerešenega kaznivega dejanja."), danes pa ga policija uporablja za preiskovanje prav vseh kaznivih dejanj (približno 5 odredb dnevno za neznano število tarč na posamezni odredbi), ne zadostuje in ga je zato potrebno...

Slo-Tech - V četrtek smo si pogledali posledice predlagane spremembe Kazenskega zakonika za varstvo materialnih avtorskih pravic. Vmes je vlada predlog sprejela, na seznamu sprememb, ki bodo imele zanimive posledice pa je poleg spremembe s področja varstva materialnih avtorskih pravic še kar nekaj kaznivih dejanj, ki jih sporočilo za javnost ne omenja.

Tako se med drugim spreminjata 221. in 237. člen KZ-1, ki govorita o vdorih v informacijske sisteme.

V prvem odstavku 221. člena se za besedo »kdor« doda besedilo »neupravičeno vstopi ali«.

in

V naslovu pri 237. členu se črta beseda »poslovni«.
Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
"(1) Kdor pri gospodarskem poslovanju neupravičeno vstopi ali vdre v informacijski sistem ali ga uporablja tako, da uporabi, spremeni, preslika, prenaša, uniči ali v informacijski sistem vnese kakšen svoj podatek, ovira prenos podatkov ali delovanje informacijskega sistema ali neupravičeno prestreže podatek ob nejavnem prenosu v informacijski sistem, da...

Slo-Tech - Od zadnje spremembe slovenskega kazenskega zakonika sta naokoli dve leti. Tako je skrajni čas, da se ga predela in tako uskladi s trenutnimi razmerami, saj bi drugače lahko prišlo do nezaslišanih posledic.

Ministrstvo za pravosodje tako ugotavlja,

da je predlagana sprememba potrebna zaradi neustreznega obsega kazenskopravnega varstva avtorske pravice po veljavnem besedilu 148. člena KZ-1. Avtorska dela se večinoma ne »prodajajo«, temveč se izkoriščajo s sámo njihovo uporabo: ko se reproducirajo, dajejo v najem, javno izvajajo, javno prikazujejo, radiodifuzno oddajajo, kabelsko retransmitirajo, dajejo na voljo javnosti, predelujejo itd. Prodaja pride v poštev praktično le pri materialni avtorski pravici distribuiranja. Če si na primer podjetje naloži 100 nelicenciranih računalniških programov na sto računalnikov, je kršilo pravico reproduciranja in bi po prejšnjem Kazenskem zakoniku (KZ/1994) storilo kaznivo dejanje. Ker pa to ni storilo z namenom prodaje (programov ni prodajalo...

Slo-Tech - Te dni smo prejeli "demanti" na novico z naslovom SAZAS objavil ponarejene dokumente. Ne glede na to, da se pošiljatelj na poziv ni uspel identificirati, prejeto sporočilo objavljamo v celoti:

Spoštovani!

Z dopisom z dne 20.4.2011 je SAZAS obvestil svoje člane, da Urad RS za varstvo konkurence (v nadaljevanju UVK) SAZAS-u očita različne kategorije članstva, ker naj bi imeli volilno pravico zgolj redni člani, medtem ko je drug državni organ Urad RS za intelektualno lastnino (v nadaljevanju URSIL), ki tako kot UVK deluje pod okriljem Ministrstva za gospodarstvo, zahteval od SAZAS-a, da uvede v svoj Statut tudi takšne člane, ki nimajo pravice glasovanja. Zahteve UVK so razvidne iz delne odločbe št. 306-35/2009-108 z dne 8.4.2011:

Definicije uporabljenih izrazov:
avtor -- pojem se nanaša na imetnike materialnih avtorskih pravic in zajema avtorje, ki so ustvarili avtorska dela in s tem pridobili moralne in materialne avtorske pravice na delih s področja glasbe, ter osebe, na...

Neowin - Ameriška kongresna knjižnica, ki določa obseg veljave DMCA in izjeme, je lani odločila, da odklepanje operacijskega sistema iOS na Applovih telefonih za namen poganjanja nepodpisanih aplikacij (jailbreaking) ni nelegalno. Apple nad tem ni navdušen in želi spremembo te odločitve. Kot so povedali ameriškemu Uradu za avtorske pravice, ki je del Kongresne knjižnice, postopek odklepa uporablja nedovoljene modifikacije povzroča kršitve avtorskih pravic. Dodajajo, da razširjenost te prakse povzroča piratiziranje aplikacij. Apple sedaj upa, da mu bo zvezno sodišče pomagalo z zavrnitvijo lanske odločitve.

Slo-Tech - Inštitut za intelektualno lastnino, ki ga vodi dr. Maja Bogataj je 26. aprila, na svetovni dan intelektualne lastnine razglasil najodmevnejša dogodka doma in na tujem, povezana z intelektualno lastnino.

Po mnenju Inštituta za intelektualno lastnino je doma najbolj odmevalo dejanje Janeza Janše, ki je nedovoljeno reproduciral, nedovoljeno predelal in nedovoljeno priobčil javnosti govor bivšega britanskega predsednika Tonyja Blaira, s čimer je poleg več materialnih avtorskih pravic kršil tudi moralno avtorsko pravico izvirnega avtorja. IPI opozarja, da je v skladu s slovensko zakonodajo to celo kaznivo dejanje (147. člen KZ-1 oz. 158. člen KZ) ter ob tem opozarja na nesmiselnost slovenske kazenske zakonodaje na področju preganjanja kršiteljev avtorskih pravic.

V tujini pa je po mnenju IPI najpomembnejša poravnava, ki jo je Google sklenil z avtorji in založniki v ZDA zaradi digitaliziranja knjig iz zbirk največjih svetovnih raziskovalnih in akademskih ustanov ter knjižnic, s čimer...

Slo-Tech - Objavljamo stališče slovenskega ministrstva za pravosodje glede predlagane direktive o obvezni hrambi prometnih podatkov ter komentar stališča.

Stališče ministrstva za pravosodje:

"Ministrstvo za pravosodje v skladu s svojo pristojnostjo dokument (predlagano direktivo o hrambi prometnih podatkov, op.p.) ocenjuje z vidika časovne koristnosti hrambe telekomunikacijskih podatkov za namene učinkovitega izvajanja predkazenskih in kazenskih postopkov ter ustreznosti določb o varstvu osebnih podatkov glede na sprejete standarde varstva osebnih podatkov v Republiki Sloveniji in Evropski uniji.

Ministrstvo za pravosodje meni, da so določbe v dokumentu, ki se nanašajo na varstvo osebnih podatkov (člen 5 - varovanje podatkov in 6 - dostop do podatkov), zaradi harmonizacije varstva osebnih podatkov v državah članicah, povsem zadovoljive in ustrezne z vidika varstva osebnih podatkov posameznikov. Sedanji predlog liste podatkov, ki naj jih telekomunikacijski operaterji hranijo, po mnenju...