Slo-Tech - V torek dopoldne je velik del internet šepal, saj so motnje pri dostopu do določenih strani pojavljale po celem svetu. Na prvi pogled ni bilo nobenega geografskega, tematskega ali kakršnegakoli drugega vzorca, ki bi pojasnil, zakaj Reddit, Spotify ali Wired marsikod niso bili dostopni. Razlog se je skrival v podjetju Fastly, ki upravlja distribucijsko omrežje (content delivery network, CDN). Čeprav povprečen uporabnik interneta za Fastly še ni slišal, gre za enega v veliki trojici CDN-jev skupaj s Cloudflare in Akamai. In se spotaknejo ti, internet pade.

Podatki in vsebine, do katerih želimo priti, niso v kakšnem ezoteričnem oblaku, temveč na strežnikih ponudnika storitev. Ker so odjemalci, ki bi jih želeli videti, razporejeni po celem svetu, je smiselno tudi vsebino gostiti na več fizičnih strežnikih po celem svetu, tako da se Evropejcem vsebina ne pretaka vsakokrat iz ZDA. CDN-ji delujejo kot sloj na internetu, in sicer nudijo gostovanje vsebin, ki so tako bližje končnim...

Slo-Tech - EU in ZDA se že 3 leta v precejšnji tajnosti pogajata o sklenitvi novega prostotrgovinskega sporazuma TTIP (Transatlantic Trade and Investment Partnership). Predmet sporazuma ni ukinitev carin ali količinskih omejitev, ker so te že tako šibke, temveč razlik v zakonodaji, regulatornem okolju in standardih, še zlasti na področju varne hrane, varstva okolja, farmacije in biotehnologije, finančnih in drugih storitev, intelektualne lastnine, idr. (t.i. netarifne omejitve, angl. non-tariff barriers to trade). To bolj ko ne pomeni, da bi en partner drugemu rad vsilil svojo zakonodajo.

Komisija, ki se tudi pogaja v imenu EU, je svojo izhodišče oblikovala na podlagi večih ekonomških študij, predvsem pa na dokumentu britanskega inštituta CEPR iz l. 2013, ki kot neto srednjeročni učinek TTIP ocenjuje 5% več izvoza, 0.34% ali za 120 milijard večji BDP (po 10 letih skupaj, ne vsakoletno) , ter 1.3 milijona novih delovnih mest. Največ ugodnosti napovedujejo za evropsko avtomobilsko industrijo...

Anime News Network - Kot pravi naslov, je japonska policija davi aretirala štiri vodilne pri manjšem japonskem založniku Sansai Books, ker so ti svojemu časopisu prilagali program za odstranjevanje sicer že davno zlomljene zaščite CSS z DVD nosilcev.

Aretacija je sledila pritožbi dveh kupcev in večmesečnemu teženju zveze japonskih proizvajalcev video iger, naj se že preneha s tem.

43-letni Yoshiaki Kaizuka, ki je lastnik založbe, naj bi med zaslišanjem že priznal dejanje in...

AMC - Prejšnji teden je Evropski parlament torej odločno zavrnil ACTO, z 478 glasovi proti sporazumu in zgolj 39 za. Od naših poslancev jih je šest glasovalo proti, poslanki Jordan in Mazej Kukovič (obe Evropska ljudska stranka) pa sta se vzdržali glasovanja. K temu so veliko prispevali državljani širom unije, ki so s klici in e-poštnimi sporočili dobesedno zasuli prenekatere parlamentarce. Po glasovanju so se ti spremenili v zahvale, veliko pa jih je začelo pošiljati rože. Kot na svojem blogu beleži Falkvinge, ustanovitelj švedske piratske stranke, spremna pisarna v Strasburgu trenutno izgleda kot ena velika cvetličarna.

V slabih 400 km oddaljenem Bruslju medtem Komisija nadaljuje svoje delo, kot da se ne bi zgodilo nič. Komisar de Gucht je že pred tedni napovedal,...

Paid Content - Minuli teden je Ameriška zveza knjižnih založnikov (AAP) gostila svoje redno letno srečanje. Glavna tema je, seveda, prehod v digitalni svet, ki so mu posvetili tudi poseben panel s samimi uglednimi gosti: šefe AAP (založniki knjig, časopisja) Tom Allen, Robert Holleyman iz BSA (veliki softweraši), Cary Sherman z RIAA (glasbeni založniki), na sliki desno, in končno še podpredsednik in prvi washingtonski lobist MPAA (filmarji), Fritz Attaway, na sliki levo. Po pričakovanjih so bile v skladu z renomejem panelistom primerno visokoleteče tudi njihove ugotovitve.

Prvič, ameriški "three strikes" režim je nared se bo začel izvrševati začetkom julija. Zanj so se z ISP-ji dogovorili že lani poleti in to na povsem prostovoljni...

Slo-Tech - Kratek pregled čez člene sporazuma, za katerega je Vlada Republike Slovenije 8. septembra lani zapisala, v ničemer "ne bo vplival na [slovenski] pravni red, ne bo imel posledic za proračun, ne na upravo in ne na okolje", bo pa "pozitivno vplival na gospodarstvo, [saj] bo omogočal večjo učinkovitost v boju proti ponarejanju.". Slaba dva tedna zatem, 22.9., oz. dva dni po izglasovanju nezaupnice bivšemu predsedniku vlade so se na vladi tudi formalno odločili za podpis sporazuma.

ACTA je kratica za Anti-Counterfeiting Trade Agreement oz. po naše Trgovinski sporazum za boj proti ponarejanju. Besedilo si lahko preberete v slovenskem oz. angleškem jeziku. Ima 45 členov, razdeljenih na 6...

Slashdot - Spletna stran Global Censorship Chokepoints se trudi izdelati celovit katalog sprejetih in predlaganih sprememb avtorskopravne zakonodaje, ki imajo kot cilj spremeniti internetne posrednike (tako ISP-je kot gostitelje) v neke vrste neprostovoljno "copyright policijo". Trenuten pregled vključuje EU, ZDA, nekatere države partnerice mednarodnih sporazumov ACTE in TPP in "endogene" predloge znotraj Francije, Nemčije, Španije oz. Irske.

Predloge v grobem delijo v štiri skupine:

• Three strikes režime, ki od internetnih ponudnikov zahtevajo, da odklopijo naročnike, ki po trditvi avtorjev masovno...

Slo-Tech - Južnoameriška država Ekvador, kjer več kot tretjina prebivalcev živi pod pragom revščine, je konec leta 2008 skušala uvesti obvezno licenciranje za originalna zdravila in s tem domačemu zdravstvenemu sistemu zagotoviti dostop do mnogo cenejših generičnih nadomestkov. Mednarodni farmacevtski koncerni so potezi seveda nasprotovali, podrobnosti pa so razvidne iz štirih nedavno objavljenih depeš ameriške ambasade v Quitu, glavnem mestu Ekvadorja.

Še pred izdajo predsedniškega dekreta št. 118 v oktobru 2008 naj bi se...

Slo-Tech - Kanadski parlament razpravlja je razpravljal [1] o predlogu reforme avtorskopravne zakonodaje (zakon C-32, wiki, besedilo). Predlog zadeva številna pereča vprašanja v danajšnji digitalni dobi, od lastne reprodukcije in nadomestil zanjo, tehničnih ukrepov (digital locks po njihovo), pa do vloge ponudnikov interneta pri varovanju avtorskih pravic. No, ISP-ji so zadevo vzeli resno in na zasedanje parlamentarnega odbora [2] prišli dobro pripravljeni, na svojem blogu poroča znani kanadski pravni strokovnjak Michael Geist.

Sedanja ureditev temelji na neformalnem dogovoru med nosilci avtorskih pravic (založbe) in ponudniki interneta (ISP-ji), imenovanem notice-and-notice sistem. Založbe najamejo računalniške strokovnjake, da se povežejo v p2p omrežja in zberejo IP naslove posameznikov, ki delijo...

Slo-Tech - Želje ameriške založniške industrije, kot jih formulirata RIAA in MPAA in z diplomatskimi ukrepi koordinira pisarna ameriškega trgovinskega predstavnika, ostajajo visoke. Vzporedno s pogovori o čezatlantskem protipiratskem sporazumu ACTA že več let v podobni tajnosti potekanjo pogajanja s pacifiškimi državami, o širšem zunanjetrgovinskem sporazumu. Del teh pogajanj, imenovanih Trans-Pacific Partnership (TPP) je tudi poglavje o intelektualni lastnini. Ameriško pogojalsko izhodišče, označeno kot strogo tajni dokument, je nedavno pricurljal v javnost. Splošni konzenz med komentatorji je, da si ZDA prizadevajo dobiti vse, kar so hoteli že z ACTO, pa jim ni uspelo.

Kopija ameriškege predloga je na voljo tukaj, povzetek pa so že pripravili v daljši obliki pri KEI online in v krajši pri Ars Techica. Sporazum je izredno širok, saj pokriva vsa področja intelektualne lastnine (avtorsko pravico, patente, blagovne znamke, geografske označbe, generična zdravila). Pravne formulacije so izredno...

Slo-Tech - Ameriški ceh založnikov, zbran v interesnem združenju IIPA (Internation Intellectual Property Alliance, glej spletno stran) vsako leto pripravi podrobno priporočilo ameriški vladi o državah, ki s trgovinskimi ovirami (angl. barriers to trade) na področju intelektualne lastnine omejuje ameriška podjetja. Zgodovinsko se je šlo predvsem za preveč strogo trgovinsko zakonodajo (carine, kvote), zdaj pa je zakonodaje očitno premalo, vsaj kar se tiče poceni in masovnega preganjanja piratov. Na podlagi priporočila potem ameriška vlada izda Posebno poročilo št. 301 in s sredstvi diplomacije pritisne na države, da odpravijo omenjene ovire. Kako to gre, smo sicer videli iz wikileaksovih depeš.

Letošnje poročilo, glej sliko, se ne razlikuje toliko od lanskega. Zadovoljni...

Slo-Tech - Evropski parlament je včeraj z 328 glasovi za, 245 glasovi proti in 81 vzdržanimi glasovi potrdil poročilo, ki ga je pripravil francoska konservativka Marielle Gallo iz Evropske ljudske stranke. Kljub potrditvi poročilo ni pravno obvezujoče, marveč predstavlja zgolj stališče Evropskega parlamenta in je kot tako priporočilo za Evropsko komisijo.

Gallojeva v svojem poročilu podpira uvajanje strogih ukrepov zoper kršitelje avtorskih pravic na spletu in sprejetje mednarodnega dogovora ACTA. Čeprav poročilo ni tako strogo kakor francoski zakon HADOPI, poziva k večji zaščiti intelektualnih pravic. V njem kritizirajo tudi Evropsko komisijo, češ da nima dovolj močnega pravnega ogrodja za zaščito intelektualnih pravic. V njem je zapisano tudi, da bi morala Evropa poleg civilnih tožb za kršitev avtorskih pravic uvesti tudi kazenske sankcije. Gallojeva zaključuje, da se Parlament ne strinja s Komisijo, da je trenutno stanje na področju zaščite pravic ustrezno in da imajo avtorji na voljo...

Ars Technica - Ta teden je 377 poslancev Evropskega parlamenta sprejelo pisno deklaracijo o novem sporazumu ACTA (Anti-Counterfeiting Trade Agreement). Gre za mednarodni sporazum, ki bi vzpostavil mednarodne standarde na področju intelektualne lastnine in uveljavljanja pravic, ki so z njo povezane. Nastal bi pravni okvir, ki bi se mu države lahko prostovoljno pridružile, in novo telo, ki bi skrbelo za izvajanje. Trenutno se o podpisu pogajajo EU, ZDA, Kanada, Avstralija, Japonska, Švica, Mehika, Maroko, Nova Zelandija, Singapur in Južna Koreja.

Evropski poslanci so sprejeli pisno deklaracijo, s katero terjajo večjo transparentnost. Nadalje se zavzemajo za to, da ponudniki dostopa do interneta (ISP) ne bi bili odgovorni za podatke, ki se pretakajo po njihovih omrežjih. Omenili so tudi problem harmonizacije evropske zakonodaje o avtorskih pravicah, javnosti vseh dokumentov o pogajanjih in omejitve svobode izražanja.

Pisna deklaracija nima pravne obveznosti, saj lahko vsak poslanec predloži svojo....

Slo-Tech - Spletišče Wikileaks je objavilo predlog multilateralnega sporazuma o intelektualni lastnini.

Glede na objavljeni dokument, bodo države podpisnice precej ostreje nastopile proti internetnemu piratstvu. Spremembe se obetajo na področju tesnejšega mednarodnega sodelovanja, države podpisnice pa bodo od tudi ponudnikov dostopa do interneta zahtevale aktivnejšo vlogo pri preganjanju tovrstnega kriminala, predvsem kar se tiče sodelovanja z represivnimi organi in posredovanja osebnih podatkov domnevnih kršiteljev avtorskih pravic. Ponudniki dostopa do interneta naj bi glede na sporazum tudi tesneje sodelovali z lastniki avtorskih pravic pri odstranjevanju nelegalnih avtorsko zaščitenih vsebin iz interneta.

Prav tako nameravajo podpisnice uvesti tudi omejitve uporabe orodij za zaščito zasebnosti in anonimnosti na internetu ter dodatne sankcije za onemogočanje tehnoloških zaščit proti kopiranju (onemogočanje DRM-ja) ter distribucijo orodij za onemogočanje teh tehnoloških zaščit.

Poleg...

Slo-Tech - Danes ob 12h se je na Valu 202 v oddaji Vroči mikrofon novinarka Nataša Zanotini pogovarjala z dr. Bojanom Pretnarjem iz Svetovne organizacije za intelektualno lastnino. Tema pogovora: plačevanje nadomestil za izplačilo avtorskih pravic.

V kratkem pogovoru je dr. Pretnar pojasnil, da Slovenija samo sledi ostalim evropskim državam, po njegovem mnenju pa tudi ni sporno, da je potrebno ta nadomestila plačati. Žal novinarka ob tem ni izpostavila problematičnosti zaščite proti kopiranju, ki onemogoča tudi legalno kopiranje. V primeru, da plačevanje nadomestil ni sporno, pa je zelo sporno, če kljub pobranim nadomestilom založbe onemogočajo zakonito kopiranje, za katero država pobere nadomestilo.

Dr. Pretnar je sicer v oddaji izrazil mnenje, da ne gre za davek, ter povedal, da so zavezanci uvozniki in ne kupci. Kakorkoli že, jasno je, da bodo uvozniki vsaj del teh stroškov prenesli na kupce, torej bomo v končni fazi kupci tisti, ki bomo plačevali dražje izdelke. Ta strošek se formalno...