Slo-Tech - Čeprav bakterije često laično označujemo kot mikroorganizme, je najnovejše odkritje največje bakterije doslej v krepkem nasprotju s to posplošitvijo. Bakterija, ki se imenuje Thiomargarita magnifica, je 50-krat večja od katerihkoli drugih bakterij velikank in je vidna s prostim očesom. Zraste lahko do velikosti enega centimetra, s čimer je prepričljivo največji znani enocelični organizem. V družini Thiomargarita so še druge velikanske bakterije, a nobena ni tako ekstremno velika.

Bakterijo so prvikrat opazili leta 2009, ko je biolog Olivier Gros raziskoval mangrove na Guadeloupu. Sprva je menil, da je organizem kakšna gliva ali drug evkariont. Evkarionti, kamor poleg gliv sodijo tudi rastline in živali, imajo kompleksne celice z jedrom in organeli. A ko je leta 2018 Jean-Marie Volland v laboratoriju pregledal bitje, je ugotovil, da ne gre za evkarionta. Z več eksperimentalnimi tehnikami, med drugim presevno elektronsko mikroskopijo, je pokazal, da gre za enocelični organizem....

Nobelove nagrade - Švedska kraljeva akademija znanosti je za uvod v teden razglasitev prejemnikov Nobelovih nagrad danes razkrila prejemnike Nobelove nagrade za medicino. Letos jo prejmejo ameriški biokemik James Rothman, ameriški biolog Randy Schekman in nemški biokemik Thumas Südhof za odkritja na področju regulacije in organizacije transportnega sistema v celicah.

V celici namreč poteka vrsta biokemijskih procesov, ki razgrajujejo molekule in gradijo druge molekule, hkrati pa morajo v celico vstopati tudi nekatere molekule iz okolja (hranila, signalne molekule), druge pa morajo iz celice tja odpotovati (izločanje hormonov, nevtrotransmiterjev, encimov). Za brezhibno delovanje je nujno potreben organiziran transportni sistem, ki...

Slo-Tech - Znanstveniki so odkrili, da v jezeru Vostok kar mrgoli življenja. To ne bi bilo nič presenetljivega, če ne bi bilo jezero Vostok največje podledeniško jezero na svetu, ki je pod antarktičnim snegom ujeto že 15 milijonov let. Ves ta čas so v vodi vladale skrajno neprijazne razmere (mraz, tema, odsotnost svežega zraka, čeprav nekaj cirkulacije med različnimi podledeniškimi jezeri vendarle najdemo), zato je bilo po prodoru do jezera pred dvema letoma veliko vprašanje, kaj bodo tam našli. Po eni strani so si obetali pogled v preteklost, kakšno je bilo življenje na Zemlji pred 15 milijoni let, po drugi strani pa so v Vostoku podobne razmere kot na nekaterih lunah v našem osončju (

Nobelove nagrade - Švedska kraljeva akademija znanost je danes razglasila prejemnika naslednje Nobelove nagrade za leto 2012, in sicer za kemijo. Skoraj milijon evrov težko priznanje si bosta razdelila ameriška zdravnika in raziskovalca Robert J. Lefkowitz in Brian K. Kobilka "za raziskave z G-proteini sklopljenih receptorjev (GPCR)". S tem izrazom označujemo receptorje na površini celic, ki jim omogočajo zaznavanje dražljajev iz okolja in reagiranje nanje (če vas kemijsko ozadje ne zanima, preskočite na zadnji odstavek).

G-proteini so posebna skupina proteinov, ki sodelujejo pri prenašanju signalov in delujejo kot molekularna stikala. Celico namreč omejuje fosfolipidni dvosloj, ki mu nekemiki pravijo celična membrana. Ta odlično izolira celico od zunanjega okolja, skozi fosfolipidni...

ScienceDaily - Predlani je NASA razburkala znanstveno srenjo z odmevno napovedjo novinarske konference, pred katero smo bili vsi pričakovali najmanj objavo odkritja nezemeljskega življenja, in nato še vedno precej revolucionarnim odkritjem bakterij, ki namesto fosforja uporabljajo arzen.

Fosfor po trenutnem razumevanju biologije skupaj z ogljikom, vodikom, dušikom, kisikom in žveplo sestavlja razred nujno potrebnih makroelementov, brez katerih življenje ne more uspevati. Fosfor je nujno potreben za gradnjo fosfolipidnih membran in DNK, arzen pa je zaradi fosforju sorodnega kemizma strupen, saj se vmešava v njegove biološke sintezne poti in jih moti. NASA je trdila, da so v jezeru Mono v Kaliforniji odkrili bakterijo, ki arzen ne le tolerira (takšnih je...

Science Blog - Lani ob takem času je NASA razburkala svetovno znanstveno srenjo z objavo, da so odkrili arzenove bakterije. V jezeru Mono so namreč našli bakterije, za katere se je izkazalo, da živijo v z arzenom izjemno bogatem okolju. Prva avtorica članka Felisa Wolfe-Simon s sodelavci je zaključila, da bakterije ne le preživijo v arzenovem okolju, kar ni nič novega, ampak ga vgrajujejo v svoje proteine in DNK. To postavlja na glavo poznavanje biologije in kemije živih organizmov, saj so doslej za osnovne gradnike veljali vodik, kisik, ogljik, žveplo, dušik in fosfor. Avtorji raziskave pa trdijo, da bakterije prav fosfor nadomeščajo z arzenom.

Mnogo znanstvenikov se s temi rezultati ne strinja in išče več razlag, v čem je bil poizkus pomanjkljiv in...

Slo-Tech - Lani je NASA objavila odkritje bakterije iz razreda Gammaproteobacteria, ki ne le da uspeva v z arzenom bogatem okolju, ampak arzen celo vgrajuje v svoje celične strukture. Gre za eno najbolj prelomnih odkritij, saj je doslej veljalo, da so potrebni makroelementi za življenje ogljik, vodik, dušik, kisik, žveplo in fosfor, medtem ko je arzen za vsa živa bitja strupen.

Vsako prominentno odkritje dvigne veliko prahu in nič drugače ni bilo to pot. Že nekaj dni po odkritju so se oglasili skeptiki, ki so v izvirnem članku identificirali vrsto metodoloških pomanjkljivosti in nedoslednosti. Predvsem so izpostavljali problem pomanjkljivega čiščenja DNA in onesnaženja kultur s fosforjem. NASA in prva...

Ars Technica - Čeprav so ljudje neprimerno bolj zapletena bitja od, recimo, glist, nimajo nič več genov, ki kodirajo za proteine. Bakterije jih imajo nekaj tisoč, število pa potem z naraščajočo razvitostjo organizma zraste do okoli 30 tisoč, kjer nespremenjeno vztraja za praktično vsa kompleksnejša živa bitja. To spoznanje je takoj po uspešnem razvozlanju človeškega genoma najprej pomenilo hud udarec za človeški napuh, kasneje pa je prizadetost zamenjalo vpraševanje, zakaj je to tako.

Znanstvenika v članku Nonspecific binding limits the number of proteins in a cell and shapes their interaction networks, ki je objavljen v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences, pojasnjujeta, da se odgovor skriva v preprosti fizični kapaciteti celice....

NASA - NASA je danes na novinarski konferenci predstavila dokaze o obstoju življenja, ki uporablja tudi arzen. Že na začetku tedna so napovedali, da bodo predstavili astrobiološko odkritje, ki bo vplivalo na iskanje dokazov za nezemeljsko življenje. Zaradi tega so mnogi nestrpno pričakovali, kaj bo NASA povedala in ali so nemara res odkrili življenje v vesolju.

V jezeru Mono v Kaliforniji so odkrili mikroorganizem, ki uspeva v okolju, bogatem z arzenom. Ne le da v njem uspeva, arzen celo uporablja namesto fosforja za gradnjo celičnih struktur. To na glavo postavlja doslej veljavne teorije o potrebnih pogojih za življenje, med katere so uvrščali prisotnost šestih elementov - ogljika, vodika, dušika, kisika, žvepla in fosforja. Slednji je del...

Linux World - NASA (The National Aeronautics and Space Administration) je dala zeleno luč za izgradnjo največjega superračunalnika, zasnovanega na računalnikih Altix podjetja Silicon Graphics (SGI), ki imajo po 512 procesorjev. Gruča dvajsetih računalnikov s skupno 10 240 procesorji bo služila oddelku Advanced Supercomputing Facility v Nasinem raziskovalnem centru v Moffett Fieldu v Californiji. Računalnik bo poganjal operacijski sistem Linux. Podrobnosti, mnenje Billa Thigpena, ki bo vodil projekt, in Linusa Torvaldsa, ki ga ni potrebno posebej predstavljati, najdete tukaj.

Na novico nas je opozoril stran na .

Slashdot - Sodeč po Symantec Security Responsu je W32.Novarg.A@mm ta trenutek zelo aktiven črv, ki se zajeda po svetovnih računalnikih, zato je že dobil dodatno ime -- MyDoom. Da bi bil še bolj učinkovit kot običajno se v poštnem predalu včasih predstavlja kot "Delivery Status Notification (Obvestilo o dostavi pošte)", širi pa se tudi s pomočjo Kazaa-ja. Pri ogledu natančnejših podatkov o črvu bodite še posebej pozorni na 5. točko. Glavni namen MyDooma je namreč povsem drugačen kot običajno, saj želi izvesti napad na spletni strežnik podjetja SCO, kar je razvidno tudi tukaj. Na novico nas je opozoril Jux.

Je ta črv sploh škodljiv?

BSplayer - Danes (oziroma včeraj zvečer) je izšel BSplayer 1.00 RC1. Prva končna različica verjetno kar najbolj popularnega in največ uporabljanega sukalnika DivX videa. Osnova oziroma pogon je bil napisan popolnoma na novo in bo zato verjetno precej bolj stabilen, prav tako pa avtor trdi, da je sedaj program bolj dojemljiv za spremembe in "vtiče" (plug-in).

Novosti in sprememb je preveč, da bi jih opisal, RC1 oznaka pa zato, ker bo v naslednjih dneh in tednih dodal še nekaj stvari, ki bi morale biti v prvi različici, a mu jih še ni uspelo dodati. Dolpoteg(tm) je tukaj, na novico pa nas je opozoril tudi gumby.

Slo-Tech - Kaj bi govoril? Hercules je izdal nove gonilnike, tokrat verzijo 2.01, za svojo zvočno kartico Hercules Game Theater XP. Najdete jih tukaj. To novico vam je priskrbel Jure Repinc, hvala!