Felisa Wolfe-Simon, prva avtorica članka o arzenovih bakterijah.
Slo-Tech - Lani je NASA objavila odkritje bakterije iz razreda Gammaproteobacteria, ki ne le da uspeva v z arzenom bogatem okolju, ampak arzen celo vgrajuje v svoje celične strukture. Gre za eno najbolj prelomnih odkritij, saj je doslej veljalo, da so potrebni makroelementi za življenje ogljik, vodik, dušik, kisik, žveplo in fosfor, medtem ko je arzen za vsa živa bitja strupen.
Vsako prominentno odkritje dvigne veliko prahu in nič drugače ni bilo to pot. Že nekaj dni po odkritju so se oglasili skeptiki, ki so v izvirnem članku identificirali vrsto metodoloških pomanjkljivosti in nedoslednosti. Predvsem so izpostavljali problem pomanjkljivega čiščenja DNA in onesnaženja kultur s fosforjem. NASA in prva avtorica sta se odzvali, brali smo tudi intervju.
V Science so včeraj objavili kritiko osmih raziskovalnih skupin, ki se še vedno ne strinjajo z raziskavo o arzenovih bakterijah, in odgovore avtorice. Pri tem je pomembno omeniti, da nobena raziskovalna skupina ni poizkusila neodvisno ponoviti eksperimenta, ampak debata teče le o izsledkih in možnih napakah v originalni študiji. Različne skupine opozarjajo, da kompleksne molekule z arzenom niso dovolj stabilne za življenje, da so bila hranila rahlo onesnažena s fosforjem (to so avtorji navedli tudi v originalnem članku, a naj bi bile količine premajhne za rast izključno od tega fosforja), da bi se arzenat v citoplazmi reduciral v arzenit, da je bil arzen enostavno adsorbiran na DNA zaradi pomanjkljivega čiščenja pred analizo itn.
Čeprav glavna raziskovalka priznava nekaj tehničnih pomanjkljivosti, te naj ne bi bile dovolj pomembne, da bi spodkopale pravilnost rezultatov. Prav tako pravi, da vrsta raziskovalcev njenemu članku verjame in množično iščejo arzen še v drugih vrstah bakterij. Pričakovati je, da bo bitka trajala še leta s seciranjem članka, iskanjem novih eksperimentalnih podatkov in ponovitvami eksperimenta. In to, čemur smo priče sedaj - je znanost.
Mene njen pristop zelo spominja na Steva Jobsa. Se pravi da hoče drek prodat za zlato. Za znanstvenika se mi zdi bolj primeren pristop, da se raje poglobi v svoj predmet raziskave, preden razglaša revolucijo po celem svetu. Tako da naj raje ponovi eksperimente, jih obogati z meritvami, ki jih priporočajo kritiki itd. Če to nardi se je itak ne bo treba več sploh zagovarjat.
Če je nekaj dokazano moraš biti zmožen ponoviti kadarkoli, razen če je predrago za ponovite, vendar NASA dobi milijardo najmanj vsako leto iz državnih sredstev. Pri računalnikih tudi lahko kadarkoli proizvedejo katerikoli čip.
Kalij na zraku gori v hiperoksid KO2, natrij v Na2O,Na2O2 in NaO2, litij pa Li2O. Torej my point being, lasnosti po skupini niso tako zelo podobne, da bi lahko kar menjali nek element.
Kalij na zraku gori v hiperoksid KO2, natrij v Na2O,Na2O2 in NaO2, litij pa Li2O. Torej my point being, lasnosti po skupini niso tako zelo podobne, da bi lahko kar menjali nek element.
To je pa tudi res. Na/Ka pumpa dela po hecnem principu.
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
