Slo-Tech - Na predmetih, ki se jih dnevno dotika veliko ljudi, uspevajo številni mikroorganizmi, od bakterij in gliv do virusov. Ko so leta 2015 v New Yorku jemali vzorce s podzemne železnice, so odkrili ogromno predhodno neznanih vrst. Skoraj polovica (48 odstotkov) odkritega DNK je pripadala neznanim organizmom. Našli so 1688 vrst bakterij, virusov, arhej in evkariontov. Sedaj so v Cell objavili razširjeno raziskavo, za katero so vzorčili v 60 mestih po vsem svetu. Odkrili niso le kopice novih organizmov, temveč tudi njihovo unikatnost. Kljub nekaterim prevladujočim organizmom, ki so zastopani po vsem svetu, je mikrobiom vsakega mesta tako edinstven, da je z 88-odstotno zanesljivostjo možno ugotoviti, od kod izvira posamezen vzorec.

Vzeli so 4728 vzorcev iz 60 mest, ki so jih analizirali. Z analizo DNK so odkrili organizme iz 31 taksonov. Med njimi je tudi 10928 vrst virusov, 1302 vrst bakterij in dve vrsti arhej, ki jih dotlej nismo poznali. To pomeni, da je spet skoraj polovica (45...

Slo-Tech - Teden razglasitev Nobelovih nagrad tradicionalno odpira nagrada za medicino ali fiziologijo, ki jo bodo letos podelili ameriškemu profesorju medicine Williamu Kaelinu, britanskemu nefrologu Petru Ratcliffu in ameriškemu Greggu Semenzi. Nagrado bodo prejeli za odkritja, kako celice zaznavajo dostopnost kisika in se prilagajajo nanjo. Letošnje prejemnike nagrade so kot vsako leto objavili na tiskovni konferenci na Karolinska institutetu. Višina nagrade znaša 830.000 evrov.

Ko je Zemlja nastala, na njej ni bilo življenja niti kisika v atmosferi. Pred približno štirimi milijardami let je vzniknilo prvo življenje, ki pa je bilo še precej drugačno od današnjega. Pred dobrima dvema milijardami let pa se je zgodil prelomen dogodek, ki je spremenil potek zgodovine. Kisik, ki so ga s fotosintezo proizvajali pri organizmi, se ni mogel več absorbirati v morja ali kemično vezati v okside, temveč se je začel nabirati v atmosferi. Sprememba atmosfere iz reduktivne v oksidativno je pomembno...

Technology Review - Raziskovalci z Univerze Illinois so z genskim inženiringom izboljšali proces fotosinteze v tobaku in tako v laboratoriju vzgojili štirideset odstotkov večje rastline od običajnih.

Gensko spremenjene poljščine so že lep čas zelo razvpita tematika. Sprva smo jih modificirali predvsem z namenom boja proti škodljivcem, zadnje desetletje pa vse več raziskav pelje v smeri večje odpornosti na vremenske neprilike in povečanja pridelka, da bi se tako zoperstavili podnebnim spremembam in pretečemu pomanjkanju hrane. Še posebej živahno dogajanje se v tej zvezi odvija na področju izboljševanja procesa fotosinteze, s čimer želijo napraviti večje rastline, ki bodo zahtevale manj surovin za pridelavo.

Bržkone vodilna tovrstna pobuda je RIPE (Realizing Increased...

Slo-Tech - Raziskovalci mednarodnega združenja Deep Carbon Observatory so predstavili prve prelomne izsledke desetletnega programa raziskav živih organizmov v Zemljini skorji, ki je pokazal obsežnejši in zanimivejši ekosistem od predvidenega.

Medtem ko je življenje na kopnem in v morjih razmeroma dobro popisano, pa je tisto globoko pod površjem za nas še vedno ogromna neznanka. Toda tehnološki napredek v vrtanju v zemeljsko skorjo in prepoznavanju mikroskopsko majhnih organizmov nam pričenja naposled ponujati pogled tudi tja, kamor smo doslej potovali samo v romanih Julesa Verna. Deep Carbon Observatory, mednarodna skupina več kot 1200 strokovnjakov iz 52-tih držav, ki vključuje geologe, biologe,...

Slo-Tech - Univerza v Oklahomi je med Američani izvedla raziskavo o hrani, v katero so podtaknili tudi nekaj vprašanj, s katerimi so preverili pismenost in odkritost sodelujočih. Izkazalo se je, da nista posebej visoki, saj Američane v hrani moti DNK. Morda pa so mislili na GSO ...

V raziskavi je sodelovalo približno tisoč ljudi. Izmed teh jih je približno 80 odstotkov dejalo, da bi si želeli jasno označitev prehranskih izdelkov, ki vsebujejo DNK. Deoksiribonukleinsko kislino vsebujejo vsa živa bitja, ker jo v celici uporabljajo za zapis genske informacije. Torej imajo vso meso, sadje in zelenjava DNK, pa zato niso čisto nič strupeni, nenaravni ali škodljivi. Ampak DNK se sliši tako učeno in...

Slo-Tech - Mednarodni odbor za podnebne spremembe (IPCC) je zaključil tridnevno srečanje, ki je potekalo v Stockholmu. Na njem so usklajevali končno verzijo Povzetka Petega poročila, ki bo sicer v celoti izšlo prihodnje leto. Povzetek ni preobsežen zalogaj, saj obsega dobrih štirideset strani, od tega je deset strani grafov in slik. V njem je IPCC ponovil in dodatno utemeljil, kar vemo že od prejšnjega poročila iz leta 2007; ozračje se segreva in to zaradi človekovega delovanja. Končno poročilo bo sicer v celoti na voljo šele prihodnje leto. Sestavljeno bo iz prispevkov treh delovnih skupin (fizikalno ozadje, vpliv s posledicami, ukrepi).

Toda najpomembnejše podatke najdemo že v Povzetku, ki so ga predstavili včeraj na tiskovni konferenci. Ugotavljajo,...

New Scientist - Britansko podjetje Air Fuel Synthesis (AFS) je naznanilo, da so iz ogljikovega dioksida v zraku in vode uspeli izdelati gorivo za motorje z notranjim izgorevanjem. Sintetični bencin, kot ga lahko kratko poimenujemo, je dovolj soroden bencinu iz naftnih rafinerij, da lahko z njim poganjamo obstoječe motorje. Sliši še odlično, a naftne krize s tem še niso rešili.

Nobena skrivnost ni, da lahko izdelamo karkoli, če imamo na voljo zadostne zaloge energije. Plinsko olje (nafta) in bencin sta zgolj zelo primerna energenta za pogon vozil, ki imata dvoje pozitivnih lastnosti. Iz zemlje ju pridobivamo v obliki, ki ima že sama po sebi ogromno zalogo energije (surova nafta), zato ju moramo le malo modificirati (ločitev na frakcije v rafinerijah),...

Slo-Tech - Trenutno sprejeta teorija predpostavlja, da je staranje v veliki meri posledica škodljivega delovanja prostih radikalov (to so kemijske vrste, ki imajo en nesparjen elektron na valenčni lupini), ki v telesu povzročajo oksidativni stres. Nastajajo predvsem v mitohondrijih iz kisika kot stranski produkt nepopolnega dihanja, če se iz takšnega ali drugačnega vzroka kisik ne uspe povsem reducirati do vode, ampak obvisi kot peroksidni, superoksidni ion, radikal ali kaj podobnega. Na tej teoriji sloni večina reklam, ki propagirajo antioksidante, ki da pomlajujejo organizem in pomagajo odpravljati zaradi prostih radikalov nastalo škodo.

Znanstveniki z Univerze McGill v članku A Mitochondrial Superoxide Signal...

Slo-Tech - V Mehiški zaliv je od eksplozije na plavajoči ploščadi Deepwater Horizon, ki se je zgodila 20. aprila, izteklo že na tisoče kubičnih metrov nafte. Šele v začetku avgusta so uspeli zamašiti vrtino, iz katere je bila brizgala nafta, tako da je bilo ogromno škode že povzročene. BP je sprožil intenzivno čistilno akcijo, a te so navadno sila potratne in neuspešne. Ko je leta 1989 potonil tanker Exxon Valdez na Aljaski, so vsem prizadevanjem navkljub uspeli očistiti in zbrati manj kot 10 odstotkov razlite surove nafte. Od tistih dni se metode čiščenja niso bistveno nadgradile, tako je pričakovati boljši...

TechCrunch - Ena najstarejših kemijskih reakcij, ki jo izkorišča človeštvo, je alkoholno vretje. V uporabi je več tisoč let, čeprav njeno kemijsko ozadje in morfologijo organizmov, ki jih zanjo izkoriščamo, poznamo manj kot sto let. Alkoholno vretje je antična stranpot metabolizma, ki je bila pomembna v prvih milijardah let po nastanku Zemlje, ko je bila atmosfera reducirajoča. Nastanek kisika in razvoj oksidativne atmosfere, za kar so poskrbeli fotosintetski organizmi, sta omogočila razvoj aerobnega metabolizma, a nekaj organizmov je ostalo pri preizkušenem načinu pridobivanja energije. Tak primer so...

Slo-Tech - Raziskovalci s The Craig Venter Instituta v ZDA poročajo o revolucionarnem dosežku, ki ga naši mediji v zadnjih dneh povzemajo kot ustvarjenje sintetične celice ali umetnega življenja. Opredelitev sintetična celica je za nepoučenega bralca zavajajoča, saj ne gre za biologijo psevdoorganskih silicijevih spojin ali celico s celično membrano iz umetnih materialov. Resnica je precej bolj biokemijska in manj spektakularna.

Genski zapis vseh živih bitij je kompaktno zapisan v dolgi molekuli, ki se imenuje deoksiribonukleinska kislina in je navita v kromosome. Molekula je biokopolimer...

Slashdot - Kljub vsesplošni mrzlici zaradi povečanega onesnaževanja okolja in vsesplošnega trenda, da je potrebno čim hitreje preiti na biogoriva, ki jih večina vidi kot rešitev Zemlje zaradi prekomernega onesnaževanja s fosilnimi gorivi, pa najnovejše študije takšnemu razmišljanju nasprotujejo. Tako dve študiji, objavljeni v uglednem tedniku Science trdita, da ko pod drobnogled vzamemo celotno proizvodno verigo biogoriv in kakšne posledice ima njihova proizvodnja na okolje, hitro pridemo do zaključkov, ki oporekajo vsesplošnemu mnenju.

Sama goriva so sicer okolju bolj prijazna, a ker je v skupnem računu potrebno upoštevati še škodo, ki nastane s sečnjo pragozda in pretvorbo travnikov v polja, celotna bilanca izpustov ni več tako rožnata kot bi jo nekateri radi prikazali. Tako za pretvorbo enega pašnika v polje proizvedete 93-krat večji izpust škodljivih emisij kot pa bi na leto prihranili z biogorivom, ki ga lahko tam proizvedete. Etanol, proizveden iz koruze, ki sam sicer predstavlja...

Nature - Nanotehnologija ali vsaj tisti del tehnologije, ki trenutno proizvaja izdelke nanometrskega nivoja, čedalje bolj prodira v znanstvena raziskovanja in posledično v vsakdanjo uporabo.

Da je temu res tako, priča sledeča novica spletnega oddelka revije Nature. Tako poročajo, da je raziskovalni skupini Alana Windle-a na univerzi Cambridge uspelo iz precej osnovnih in dostopnih izhodnih reagentov izdelati prve nanoniti. Kot vir ogljika za nanocevke, ki sestavlajo niti, so uporabili kar etanol, ki ga je možno pridobivati tudi iz obnovljivih virov, katalizator je bil ferocen, za lepše zvijanje pa so dodali še tiofen. Mešanico so vbrizgali v tok vodika in nastale so nanoniti.

Kljub dejstvu, da rezultati niso imeli večje trdnosti kot tekstilna vlakna, pa se odpirajo možnosti za izboljšave, poleg tega pa se sam proces zaradi...

CNN - No, ker je danes eden izmed tistih dni, ko je pomanjkanje kratkih novic na višku, X-bit labsovih esejev pa se mi ne da brati, bom objavil še eno zanimivo novico za vse dvomljivce, ki ne verjamejo, da nekje ve vesolju obstaja neka vrsta organizmov, ki je podobno ali celo bolje razvita od ljudi. Znanstveniki so namreč odkrili bakterijo, ki zmore živeti brez kisika in sončnih žarkov. To pa je gotovo eno izmed najpomembnejših odkritij, ki bo še podkrepilo teorijo o tem, da v vesolju vseeno nismo sami. Več o tem si preberite tukaj.