Schneier.com - Raziskovalci Lesley A. Chesson, Luciano O. Valenzuela, Shannon P. O’Grady, Thure E. Cerling† in James R. Ehleringer iz University of Utah so v reviji The Journal of Agricultural and Food Chemistry objavili zanimiv članek z naslovom Links between Purchase Location and Stable Isotope Ratios of Bottled Water, Soda, and Beer in the United States

Odkrili so namreč, da je s pomočjo ugotavljanja razmerij med naravno prisotnimi izotopi v pitni vodi mogoče ugotoviti lokacijo vodnega vzorca. Tako so uspešno locirali 33 vodnih vzorcev v različnih ameriških mestih.

Raziskovalci ugotavljajo, da bi bilo s pomočjo metode oziroma s pomočjo analize proteinov v laseh, mogoče odkriti gibanje posameznika. Zaužita voda se namreč v telesu porabi pri tvorbi teh proteinov, analiza pa bi lahko pokazala ali se je določen posameznik v določenem obdobju res gibal na območju z danim razmerjem naravno prisotnih izotopov v pitni vodi.

Slo-Tech - Todd Austin, Valeria Bertacco in Andrea Pellegrini in University of Michigan so odkrili nov napad na zasebne RSA šifrirne ključe ter resno ranljivost v kriptografski knjižnici OpenSSL oziroma njenem RSA avthentikacijskem mehanizmu, ki za potenciranje uporablja CRT (Chinese Remainder Theorem - kitajski izrek o ostankih) funkcijo.

Gre za klasičen posredni napad na kriptografijo (tim. channel side napad) oziroma napad na strojno programsko opremo, na kateri teče kriptografska koda. Raziskovalci so namreč ugotovili, da je z majhnimi spremembami (nižanjem) napetosti električne energije s katero se napaja procesor mogoče povzročiti napako (spremembo enega bita, tim. single-bit error) v delovanju procesorja, kar pa v primeru, da...

Ars Technica - DNK identifikacija storilcev kaznivih dejanj velja za eno najbolj zanesljivih preiskovalnih metod, a kot kaže temu morda kmalu ne bo več tako. Kot namreč poročajo na Ars Technici, so raziskovalci Dan Frumkin, Adam Wasserstrom, Ariane Davidson in Arnon Grafit pokazali, da je mogoče ponarejati DNK dokaze - in to celo če DNK vzorca žrtvi ponarejanja sploh ne odvzamejo.

Raziskovalci so namreč ugotovili, da je mogoče z relativno standardnimi postopki centrifugiranja iz vzorca krvi ali sline odstraniti DNK pravega storilca. Tak vzorec krvi ali sline nato izgleda kot veljaven biološki vzorec, vendar pa ne vsebuje nobene originalne DNK.

Nato pa so raziskovalci s pomočjo tehnik molekularnega kloniranja uspeli sestaviti umetno DNK s poljubnim genetskim profilom. Tako sestavljeno umetno DNK so nato pomešali z očiščenim biološkim vzorcem in vse skupaj poslali v analizo laboratoriju za forenzične DNK preiskave, ki je kot storilca namišljenega kaznivega dejanja identificiral - žrtev...

Slo-Tech - Kot poročajo na Discovery-u je identifikacija posameznikov s pomočjo glasu precej težavna.

Po mnenju Paula Fouklesa iz University of York, ki se ukvarja s forenzično analizo glasu, je v nasprotju s splošnim prepričanjem, ki ga spodbujajo predvsem filmi, s posnetim glasom nemogoče zanesljivo identificirati potencialnega osumljenca. Razlog za to je v tem, da ne obstaja tim. prstni odtis glasu.

Čeprav osumljencev s pomočjo analize glasu ni mogoče identificirati, pa je po njegovem mnenju mogoče s to analizo osumljence izločati. Kakorkoli že - kaže, da samodejni nadzor zvočnih komunikacij le ni tako enostaven, kot bi si nekateri morda želeli...

Tech Extreme - Raziskovalci na Univerzi v Arizoni odkrivajo načine, kako bi s pomočjo proteinov iz živih celic lahko dobesedno vzgojili tokokroge. Namesto sedaj uporabljanega lepljenja in cinjenja bi vse to delali z dolgimi strunami proteinov, ki se jim reče mikrotubuli. Da, to so tisti mikrotubuli, ki pomagajo pri mejotski delitvi celic, in vlečejo narazen kromosome. Ti proteini so 2-3 krat tanjši od sedajšnjih žičnatih povezav med tranzistorji, kar privede do manjše velikosti in boljše učinkovitosti. Ali jim bo uspelo vzgojiti prvi čip? Klik!