Slo-Tech - Na avstralskem inštitutu ASPI so predstavili rezultate raziskave kitajskega vsedržavnega zbiranja dednega materiala moške populacije, v kateri so prišli do sklepa, da skuša oblast zbrati DNK približno desetine vse moške populacije, s čimer bi teoretično pridobila možnost izslediti kateregakoli moškega posameznika v državi.

Pred tremi leti so se kitajski državni mediji prvič pohvalili, da tamkajšnji varnostni organi gradijo gigantsko banko dednih podatkov svojih državljanov, s katero si želijo pomagati pri lovljenju težjih zločincev. K temu naj bi jih spodbudili uspehi v rabi DNK pri iskanju morilcev v nekaterih odmevnejših primerih v Notranji Mongoliji v preteklih dvajsetih letih. Obširna raziskava ustanove Australian Strategic Policy Institute (ASPI) v Canberri pa sedaj odstira tančico s tega očitno precej širokopoteznega projekta. Raziskovalci so analizirali pot opreme za jemanje, analizo in shranjevanje vzorcev DNK v kitajskih ustanovah; akcije policije, predvsem na kitajskem...

AP News - Znanstvenik He Jiankui iz Šendžena trdi, da sta se nedavno rodili zdravi dvojčici, ki so ju z genskim inženiringom napravili odpornejši za nekatere bolezni. Dogodek še ni neodvisno potrjen, je pa v stroki takoj sprožil burne odzive, saj gre za etično sporen poseg, hkrati pa potencialno za enega najprelomnejših dogodkov v človeški zgodovini.

Odkar so pred dobrimi tremi leti pričeli izvajati poskuse z genskim inženiringom na človeških zarodkih, se stvari odvijajo z bliskovito naglico. In to kljub temu, da so po svetu (pogojno) dovoljeni kvečjemu eksperimenti v laboratoriju, ne pa tudi dejanska vsaditev takšnega ploda ali rojstvo gensko modificiranih otrok.

Zato je v stroki in širše završalo, ko je neposredno pred drugim...

Nature - Vsak računalnikar se je moral zagovarjati pred očitki, da vsakodnevno večurno buljenje v monitorje kvari oči. Slaba kakovost slike, kar so sicer moderni zasloni praktično odpravili, zanič osvetlitev, fiksna goriščna razdalja, utrujenost oči in nezadostno mežikanje so le nekateri izmed dejavnikov, ki jih ljudje navajajo kot razloge za slabšanje vida. Na prvi pogled jim realnost pritrjuje,...

Nature - Sekvenciranje DNK oziroma določanje zaporedja nukleotidnih baz (adenin, gvanin, citozin, timin) v genskem zapisu živih bitij ni več nov postopek, ampak se uporablja že praktično rutinsko. Poznamo zaporedja človeka pa tudi množice drugih arhebakterij, bakterij in evkariontov (koruza, riž, mačka, konj, pes, šimpanz ...). Na novo sekvencirani genomi zato niso več najpomembnejša novica, a vseeno znanstveniki marljivo nadaljujejo delo na vedno novih organizmih. Aktivno področje je tudi sekvenciranje rastlin, ki proizvajajo substance s terapevtskim učinkom. Konec tedna so tako objavili genom rastline Cannabis Sativa, bolj znane kot konoplje.

Sekvenciranje je izvedlo podjetje Medicinal Genomics in svoje...

Slo-Tech - Znano in večkrat videno je, da tehnologiji s časom pada cena. To ne velja le za računalniško tehnologijo, ampak recimo tudi za določanje zaporedja DNK (sekvenciranje). Prva zaporedja baznih parov v DNK smo po astronomski ceni lahko iz kratkih fragmentov brali od leta 1977 naprej, v zadnjih desetih letih pa so tehnike sekvenciranja doživele skokovit napredek. Beremo lahko celotne genome, kar smo storili že za kar precej evkariontov, bakterij in arhej. Z vedno širšo dostopnostjo sekvenciranja DNK se razvija nova industrija, osebna genomika, ki obljublja določitev celotnega zaporedja DNK in zdravstvene analize na podlagi dobljenih podatkov. Vse to pa ne bi bilo mogoče brez opazne pocenitve...

Ars Technica - Naš genom je prepleten z nešteto kopijami sorazmerno kratkih genskih zaporedij, ki se imenujejo transpozoni. Gre za dele DNK, ki imajo sposobnost premikanja z enega na drugi konec genoma in so za razliko od insercijskih zaporedij dovolj veliki, da imajo običajno poleg zapisa za transpozazo (encim, ki omogoča premikanje po genomu oziroma transpozicijo) še zapis za nek reporterski gen (na primer kak gen laktoznega operona).

Transpozonov v DNK večine živih bitij mrgoli. V koruzi, kjer jih je Barbara McClintock leta 1948 odkrila in za to leta 1983 prejela Nobelovo nagrado, predstavljajo več kot polovico genoma. Tudi v človeku jih je znaten delež, saj se na primer zgolj zaporedje ALU, ki obsega slabih 300 baznih parov, pojavi tudi do milijonkrat. Čeprav so sila uporabni...

Slo-Tech - Človeška DNK sestoji iz približno treh milijard baznih parov, kar bi v računalniški kodi zasedlo približno 700 MB, upoštevaje, da lahko vsak bazni par predstavimo z dvema bitoma (ker imamo le štiri možnosti: deoksiadenozin, deoksicitidin, deoksigvanozin, timidin). Čeprav je več kot 97 odstotkov DNK neuporabne, v preostanku še vedno najdemo zapisanih okrog 25 tisoč genov. Zdi se kar precej za en CD, kamor bi nas lahko uploadali.

Načeloma velja grob približek, da imajo višje razviti organizmi večji genom (bakterija Escherichia coli ima le štiri milijone baznih parov dolgo DNK), a to ni vedno res. Tako ljudje nimamo največjega genoma, ampak ima mnogo rastlin precej obširnejši dedni material. Znanstveniki Jaume...

Slashdot - Človeški genom oziroma zaporedje baznih parov v vseh 23 parih kromosomov je na grobo poznano od leta 2003, skoraj v celoti (sekvencirali niso zgolj telomer, centromer in nekaj drugih naključno raztresenih mest na kromosomih) pa od leta 2006. Pred razvozlanjem človeškega genoma so bili znanstveniki optimistično prepričani, da bomo s tem znanjem zmogli napovedovati vse dedne bolezni, podvrženost preostalim boleznim (na primer visokemu krvnemu tlaku ali kratkovidnosti) in jih zdraviti.

Realnost nas je razočarala. Genom je pomembno vplival na razumevanje...

Slo-Tech - Raziskovalci s The Craig Venter Instituta v ZDA poročajo o revolucionarnem dosežku, ki ga naši mediji v zadnjih dneh povzemajo kot ustvarjenje sintetične celice ali umetnega življenja. Opredelitev sintetična celica je za nepoučenega bralca zavajajoča, saj ne gre za biologijo psevdoorganskih silicijevih spojin ali celico s celično membrano iz umetnih materialov. Resnica je precej bolj biokemijska in manj spektakularna.

Genski zapis vseh živih bitij je kompaktno zapisan v dolgi molekuli, ki se imenuje deoksiribonukleinska kislina in je navita v kromosome. Molekula je biokopolimer...

Ars Technica - Z vseh koncev nas prepričujejo, da dolgotrajna uporaba mobilnih telefonov škoduje možganom, za kar naj bi bili prvenstveno odgovorno elektromagnetno valovanje, ki ga telefoni oddajajo. V znanstveni reviji Journal of Alzheimer's Disease pa beremo o eksperimentu na miših, ki utegne to prepričanje krepko zamajati.

Za študijo so uporabljali transgene miši, ki so imele v genom zapisan genetski kod za mutirano obliko proteina, ki je prekurzor proteina amiloid beta. Slednji je glavna sestavina amiloidnih agregatov v možganih bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo. Ali je to razlog ali posledica bolezni, še ni povsem znano. Poenostavljeno pa lahko...

TG Daily - Najbolj pogosta genetska okvara pri ljudeh, barvna slepota, bi znala že čez nekaj let postati preteklost s pomočjo genetskega zdravljenja. Barvna slepota je predvsem pogosta pri moških, za katero trpi okrog 8 % vseh belcev, a je pri ženskah zelo redka. Kot večina genetskih okvar, ki zadenejo predvsem moške, prizadene X kromosom, a se pojavlja v različnih stopnjah, s katero zadane bolnika. Najhujša oblika, akromatopsija, zadane približno eno izmed 30.000 oseb, prav ti pa so najprimernejši kandidati za novo zdravljenje. Osebe, ki trpijo za akromatopsijo, ne razlikujejo med nobeno izmed barv in imajo močno otežen vid v močnejši svetlobi, kot je običajna svetloba zunaj stavb sredi dneva.

...

ComputerWorld - Pretekli mesec se je na spletu za širšo javnost odprl The Personal Genome Project, ki je sicer prvi vdih življenja doživel lani. Cilj je bil ustvariti podatkovno bazo, v kateri bi bilo javno dostopnih 100.000 genomov različnih ljudi. Sprva so začeli z 10 prostovoljci, katerih slike, anamnezo in druge podatke so postavili na splet. Šlo je za ljudi, ki so vedeli, v kaj se podajajo in da ne morejo pričakovati anonimnosti. Do tega trenutka se je prijavilo 13.000 ljudi, ki so pripravljeni svoj genetski material deliti s širnim svetom.

George Church, vodja iniciative, pravi, da je namen projekta znanstveni srenji ponuditi genetske informacije, ki bodo uporabne za študije dednih bolezni. Sam verjame, da bo čez nekaj let vsakdo imel možnost zapis svojega genoma hraniti v elektronski obliki. Churcheva ekipa si, denimo, s podatki iz projekta pomaga pri raziskavah morfoloških značilnosti ljudi (izgled) in njihovem kodiranju v genih.

Prostovoljci, ki se bodo prijavili k projektu, bodo morali...

Ars Technica - Sicer zveni zelo publicistično, samo v sedanjem zdravstu raziskovalec ne bo uspel pri javnosti, ne glede na to, kakšno pomembno odkritje bo objavil, razen če bo odkril postopek, ki bo pomagal pri terapiji ali diagnostiki rakavih obolenj. Kakorkoli, sledeča novica ne spada v omenjeno skupino.

Kdor je poslušal vsaj osnove nastanka rakave bolezni ali se o tem kako drugače pozanimal, ve, da je za nastanek "raka" ključna sprememba določenega dela genskega zapisa. Na srečo je velika večina teh spremenjenih zaporedij nukleotidov že znana, tako da je bilo samo še vprašanje časa, kdaj bo postopek postal laboratorijsko uporaben. Tako sama tehnika, ki so jo razvili v Weizmannovem inštutu v Izraelu temelji na vezavi komplementarne enovijačne DNA, ki ob ligaciji na "DNA računalnik" inducira restriktazo Fok1. Odcepi se del DNA, ki po translaciji in transkripciji kaže protitumorno delovanje. Če bo vezave prvega liganda ne pride, reakcija ne poteče.

Seveda je še nemogoče govoriti o praktični...