Slo-Tech - Evropski nadzornik za varstvo osebnih podatkov (EDPS) je minuli teden Europolu naložil izbris obsežne zbirke podatkov o posameznikih, ki niso povezani s kriminalnimi dejavnostmi (celotna odločba). Odločitev je sprejel na podlagi izsledkov preiskave, ki jo je začel leta 2019. Po neuradnih podatkih The Guardiana gre za štiri petabajte podatkov.

EDPS je že septembra 2020 opozoril Europol, da je skladiščenje velikih količin podatkov o posameznikih brez razloga nesprejemljivo, saj predstavlja tveganje za kršitev človekovih pravic. Europol se je odzval, a so bile tehnične rešitve nezadostne. Europol tako ni spoštoval zahteve po ureditvi časa skladiščenja podatkov in ustreznem filtriranju podatkov, da bi obdelovali le podatki, za katere obstaja zakonska podlaga (torej jih Europol potrebuje za operativno delovanje, kar je dokazal s klasifikacijo). Europol je podatke hranil dlje in v nasprotju s pravilom minimalnega potrebnega obsega.

EDPS je zato materijo uredil sam. Uveljavil je...

Slo-Tech - Šestindvajsetega januarja je na drugem slovesnem podpisu ACTE manjkalo pet držav članic EU: Ciper, Estonija, Nizozemska, Slovaška in Nemčija. Za Nemce, ki so tudi sicer naš največji zunanjetrgovinski partner in zakonodajni zgled, se je takrat govorilo, da je podpis le še vprašanje časa; pač prej je bilo potrebno opraviti še določena notranja usklajevanja. Podobno kot naša vlada je tudi njihovo ministrstvo za pravosodje zatrdilo, da sporazum ne bo zahteval nobenih zakonodajnih sprememb.

Te dni zadeve več niso tako gotove. Za jutri so napovedane demonstracije v vsaj 60 nemških mestih, s skupno pričakovano udeležbo v več deset tisočih (pridružili se jim bodo še...

Slo-Tech - Južnoameriška država Ekvador, kjer več kot tretjina prebivalcev živi pod pragom revščine, je konec leta 2008 skušala uvesti obvezno licenciranje za originalna zdravila in s tem domačemu zdravstvenemu sistemu zagotoviti dostop do mnogo cenejših generičnih nadomestkov. Mednarodni farmacevtski koncerni so potezi seveda nasprotovali, podrobnosti pa so razvidne iz štirih nedavno objavljenih depeš ameriške ambasade v Quitu, glavnem mestu Ekvadorja.

Še pred izdajo predsedniškega dekreta št. 118 v oktobru 2008 naj bi se...

Heise - Leta 2006 je Evropejce razburilo odkritje, da ZDA vse od leta 2001 spremljajo bančne transakcije prek sistema SWIFT, ne da bi za to vedeli. Vse odtlej so se trudili, da so početje legalizirali, tako da ima sedaj EU sklenjen sporazum z ZDA, ki jim v okviru TFTP (Terrosti Finance Tracking Program) omogoča dostop do podatkov. Vendar pa to ni avtomatiziran proces, saj morajo ZDA poslati zahtevek za vsak dostop posebej, v katerem morajo navesti utemeljene razloge. Poleg tega ima vsak državljan EU pravico vpogleda v podatke, ki so jih o njem zbrali Američani. Nove informacije kažejo, da se te zaveze sistematično kršijo.

Prejšnji teden smo poročali, da so zahtevki za dostop do informacij...

Informacijski pooblaščenec - Evropska komisija je pred tremi leti, aprila 2008 začela postopek za dopolnitev Uredbe št. 1049/2001, ki ureja dostop do dokumentov EU in njenih organov. Tri leta je postopek večinoma stal na mestu, zdaj je predlog prišel do evropskega parlamenta. Mnenje je podala tudi informacijska pooblaščenka.

Predlog nove ureditve je malodane predrzen, saj se Evropska komisija trudi, da bi definicijo dokumenta zožila do te mere, da bi velike večine dokumentov ta definicija ne zajemala, posledično ti dokumenti ne bi bili dostopni javnosti. Poleg tega predlog tudi veča moč članic, da nad zahtevo za dostop do dokumenta, ki so ga pripravile, uporabijo veto. Posebej zanimivo je dodajanje izjeme, ki pred očmi javnosti po novem skriva - postopke za izbiro osebja in pogodbenikov.

Hkrati s krčenjem dostopa do dokumentov je Evropska komisija mirno prezrla že dalj časa očitane pomanjkljivosti trenutne ureditve:

• komisija lahko zavrne dostop (in to tudi počne) do dokumentov, ki jih trenutno obravnava,...

ITworld.com - O sporazumu ACTA smo že obširno poročali, tudi o enajstih krogih usklajevanj med državami, ki jih je moral prestati za dosego konsenza. Včeraj je sporazum, ki vzpostavlja mednarodno pravno ogrodje, ki bo omogočalo učinkovitejše preganjanje kršitev avtorskih in sorodnih pravic, še zlasti ponarejanje in internetno piratstvo, preskočil pomembno oviro, saj je predlog skupne resolucije potrdil Evropski parlament. Za je glasovalo 331 poslancev, medtem ko jih je bilo proti 294. Vzdržalo se jih je 11.

To pomeni, da lahko Evropska komisija sporazum sprejme na srečanju vseh podpisnic v Sydneyju, ki bo od 30. novembra do 3. decembra letos. Pred potrditvijo pa je Evropski parlament od Komisije vseeno zahteval nekaj zagotovil, da ACTA ne bo vplival na obstoječe svoboščine v Evropski uniji. Sprejeta oblika je skladna z evropsko zakonodajo, tako da spremembe ne bodo potrebne. Da ACTA stopi v veljavo, jo morata seveda po podpisu Evropske komisije potrditi Evropski parlament in vsaka država...

Slo-Tech - Evropska komisija je objavila, da je sporazum ACTA (Anti-Counterfeiting Trade Agreement) pripravljen za podpis. Včeraj so se namreč sklenila pogajanja med podpisnicami, saj so razrešili še tista zadnja nestrinjanja, ki so ostala po oktobrskem usklajevanju v Tokiu. Končna verzija sporazuma bo v najkrajšem času objavljena na spletnih straneh, tudi Evropske komisije, čeprav jo čaka še temeljit pravni pregled. Pred podpisom bodo morale države članice najprej izpeljati vse domače postopke za sprejetje sporazuma, nato pa bo sledil podpis.

K pogajanjem so pristopile vse članice EU, Avstralija, Kanada, Japonska, Južna Koreja, Mehika, Maroko, Nova Zelandija, Singapur, Švica in ZDA. Z njimi bodo vzpostavili mednarodno pravno ogrodje, ki bo omogočalo učinkovitejše preganjanje kršitev avtorskih in sorodnih pravic, še zlasti ponarejanje in internetno piratstvo.

Ars Technica - Ta teden je 377 poslancev Evropskega parlamenta sprejelo pisno deklaracijo o novem sporazumu ACTA (Anti-Counterfeiting Trade Agreement). Gre za mednarodni sporazum, ki bi vzpostavil mednarodne standarde na področju intelektualne lastnine in uveljavljanja pravic, ki so z njo povezane. Nastal bi pravni okvir, ki bi se mu države lahko prostovoljno pridružile, in novo telo, ki bi skrbelo za izvajanje. Trenutno se o podpisu pogajajo EU, ZDA, Kanada, Avstralija, Japonska, Švica, Mehika, Maroko, Nova Zelandija, Singapur in Južna Koreja.

Evropski poslanci so sprejeli pisno deklaracijo, s katero terjajo večjo transparentnost. Nadalje se zavzemajo za to, da ponudniki dostopa do interneta (ISP) ne bi bili odgovorni za podatke, ki se pretakajo po njihovih omrežjih. Omenili so tudi problem harmonizacije evropske zakonodaje o avtorskih pravicah, javnosti vseh dokumentov o pogajanjih in omejitve svobode izražanja.

Pisna deklaracija nima pravne obveznosti, saj lahko vsak poslanec predloži svojo....

Heise - Zgodilo se je, kar smo pričakovali in napovedali že dlje časa. Evropski parlament je danes s 484 glasovi za in 109 proti sprejel nov transatlantski sporazum o posredovanju podatkov o finančnih transakcijah iz sistema SWIFT Združenim državam Amerike. Sporazum bo veljal pet let, nato pa ga bo potrebno s pristankom vseh notranjih ministrov EU podaljšati. Sicer lahko tako EU kakor tudi ZDA kadarkoli odstopita od sporazuma brez nadaljnjih pojasnil.

Za svoj Terrorist Finance Tracking Program bodo od avgusta dalje ZDA imele dostop do naslednji podatkov: ime in naslov nalogodajalca, prejemnik, višina nakazila za nakazila v EU in v tretjih državah, ki bodo tekla preko SWIFT-a.

Spomnimo, da so ZDA vse od leta...

Heise - Kontroverzni sporazum SWIFT, ki bi ameriškim pravosodnim organom omogočil spremljanje podrobnosti o evropskih finančnih transakcijah (o osnutku dogovora smo že pisali), je v svojem drugem poizkusu uspešno preskočil prvo oviro. Včeraj so predstavniki Evropske unije in ZDA v Bruslju podpisali sporazum, po tem ko je vseh 27 držav podprlo sporazum.

Sedaj je vse odvisno od Evropskega parlamenta, ki bo o njem razpravljal prihodnji teden. Ker so poslanci pretekli teden uspeli doseči pomembne spremembe v besedilu, ki služijo večji zaščiti podatkov, je pričakovati potrditev tudi v Parlamentu. Podporo sporazumu so napovedale tako konzervativne kot liberalne frakcije. V tem primeru bi lahko SWIFT stopil v veljavo že 1. avgusta.

Španski notranji minister Alfredo Pérez Rubalcaba - Španija predseduje EU - je ob podpisu pogodbe dejal, da gre za pomemben korak k večji varnosti v Evropi in ZDA. V Ameriki so podpis pozdravili z besedami, da zapira eno izmed varnostnih lukenj v boju proti terorizmu.

Heise - Britanska organizacija Statewatch je na svojih spletnih straneh objavila osnutek novega sporazuma SWIFT, ki ga po spodleteli potrditvi prvega v Evropskem parlamentu Evropska komisija želi videti sprejetega, poroča Heise. Novi sporazum je nekoliko omiljena verzija propadlega: uporaba zbranih podatkov bo morala biti določena jasneje, poleg tega pa vključuje še pravico do vpogleda in popravek ali izbris napačnih podatkov. Denarna nakazila znotraj evroprostora ne bodo zajeta v sporazumu, bo pa poizvedovanje mogoče brez sodne odločbe. Prav tako ni znana natančna količina podatkov, ki jih bodo ZDA dobile.

Včeraj je Evropska komisija objavila, da so končali pogajanja z ZDA, tako da je objavljena verzija sporazuma dokončna. Sedaj ga mora potrditi še vseh 27 držav...

Heise - Evropska komisija želi sprejeti sporni dogovor o posredovanju podatkov o finančnih transakcijah v panevropskem sistemu SWIFT ameriškim organom. Februarja letos so evropski poslanci zakon zavrnili, a Evropska komisija vse od takrat išče obvoz.

Tako naj bi po poročanju časnika Heise do konca junija pripravili besedilo novega sporazuma. Uskladiti morajo le še vprašanja pravnega varstva in roka hranjenja podatkov. Nemški notranji minister Thomas de Maizière je na srečanju notranjih ministrov EU v Luksemburgu povedal, da so pri pogajanjih med Washingtonom in Brusljem dosegli pomemben napredek. Svet evropskih ministrov naj bi tako do septembra sprejel odločitev in besedilo posredoval v Evropski parlament, ki bo ponovno glasoval. Ministri si prizadevajo, da bi sporazum sprejeli v najkrajšem možnem času, kar je po predvidenem časovnem načrtu oktobra.

Sporni sporazum bo ameriškim oblastem omogočil prebiranje naslednjih podatkov o vseh finančnih transakcijah po EU: ime, naslov, prejemnik...

Večer - Evropski parlament je februarja letos zavrnil sporazum SWIFT, ki bi omogočil izmenjavo podatkov o finančnih transakcijah v Evropskem gospodarskem prostoru z ZDA. Zdelo se je, da je sporazum SWIFT mrtev in da so se Evropejci končno znali zoperstaviti enosmernim ameriškim pritiskom, a tako je kazalo le na prvi pogled. Nizozemska je na primer že imela sklenjen bilateralni sporazum o izmenjavi podatkov, pričakovati pa je bilo, da se bodo ZDA lotile vsake države posebej in izsilile podpis sporazumov. Ne bo jim treba, saj bodo evropski notranji ministri složno podprli padli sporazum.

Kot piše Večer, so notranji ministri članic EU na rednem zasedanju obravnavali to temo in ugotovili, da je za boj proti terorizmu takšen sporazum potreben. Predsedujoči Alfredo Perez Rubalcaba je po zasedanju pojasnil, da tak sporazum EU hoče imeti, saj da gre za enega osnovnih elementov sodelovanja v boji zoper terorizem. Ministri so se izrekli proti podpisovanju dvostranskih sporazumov posameznih članic,...

BuisnessWeek Online - Danes so evropski poslanci v Strasbourgu glasovali o kontroverznem sporazumu med EU in ZDA, ki bi omogočil posredovanje vseh podatkov iz sistema medbančne komunikacije SWIFT, torej praktično vsa nakazila po Evropi z vsemi podatki o udeleženih strankah, v ZDA. O ozadju zgodbe smo se obširno razpisali pretekli teden, ko smo poročali o odločitvi Odbora evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, ki je z 29 glasovi proti in 23 za zavrnil sporazum.

Na glasovanju so poslanci s 378 glasovi proti in 196 za zavrnili pogodbo. Tako se je prvikrat v zgodovini zgodilo, da je Evropski parlament uporabil pravico veta in razveljavil kakšno mednarodno pogodbo EU. Poslance je najbolj vznemirilo dejstvo, da se podatki posredujejo v ogromnih količinah brez nadzora, da jih lahko ZDA po lastnem preudarku posredujejo tretjim državam in da jih lahko hranijo 90 let, medtem ko je v EU ta doba pet let.

Prenos nekaterih podatkov bo kljub temu še vedno potekal, saj ima...

Slashdot - SWIFT (Society for Worldwide Interbank Financial Telecommunication) je mednarodni medbančni sistem istoimenskega belgijskega podjetja, ki omogoča hitro in poceni izmenjavo sporočil med različnimi bankami in drugimi finančnimi ustanovami. Vzpostavljen je bil leta 1973 in do danes v EU prevzel hrbtenično vlogo pri varni komunikaciji. Sam sistem sicer ne omogoča kliringa in poravnave transakcij, saj so za to v uporabi drugi sistemi, a je kljub nujen za poslovanje, saj se prek njega prenašajo potrebne informacije za obdelavo transakcij. Tako so vse slovenske banke članice omrežja SWIFT.

Leta 2006 je izbruhnila afera, ko sta časnika The New York Times in Washington Post objavila, da vse od napadov na ZDA 11. septembra 2001 pod pretvezo boja proti terorizmu Američani prisluškujejo...

BBC - Kot poroča BBC News, je Evropsko sodišče presodilo, da je sporazum med EU in ZDA, na podlagi akterega je Evropska Unija ZDA pošiljala podatke o letalskih potnikih nezakonit. EU je ZDA pošiljala imena in naslove letalskih potnikov ter podatke o njihovih kreditnih karticah. Letalska podjetja so ZDA morala 15 minut po vzletu letala poslati več kot 30 osebnih podatkov o posameznem letalskem potniku.

Po mnenju sodišča zaščita osebnih podatkov v ZDA ni ustrezna, zato sporazum nima ustrezne pravne osnove. Sporazumu, ki je bil uradno sklenjen zaradi boja proti terorizmu, je pred tem že nasprotoval Evropski parlament. Kljub temu, da je Evropsko sodišče sporazum razveljavilo, pa je državam članicam do 30. septembra postavilo rok v katerem lahko poiščejo ustrezno pravno osnovo za tak sporazum.

Primer je pred Evropsko sodišče prišel na pobudo Evropskega nadzornika varstva osebnih podatkov.