Slo-Tech - Znani so rezultati prve slovenske javne dražbe frekvenc za zagotavljanje javnih mobilnih komunikacijskih storitev, ki je trajala od 3. do 28. aprila. Na dražbi so sodelovali Simobil, Mobitel in Tušmobil, ki so za 150 milijonov evrov v uporabo dobili frekvenčne pasove 800 MHz, 900 MHz, 1800 MHz in 2600 MHz za obdobje 15 let. Prodali so skoraj vse razpoložljive pasove, izkupiček pa je za 42 odstotkov višjih od izklicne cene. T-2 na dražbi ni sodeloval zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, prav tako se dražbe ni udeležil Telemach.

Simobil je za 64 milijonov evrov kupil dva 10 MHz-bloka v 800 MHz pasu, ki prinaša posebne obveznosti pokrivanja. V zameno za nižjo ceno mora v roku treh let zagotoviti pokritost vsaj 95...

The Wall Street Journal - Eden izmed Googlovih podpredsednikov David Drummond je napovedal, da bo podjetje sčasoma začelo graditi optični internet po Evropi. V petek je na sestanku s francoskim ministrom za industrijo razkril, da Google "podrobno preučuje" projekt izgradnje optičnega omrežja, pri čemer pa ni navedel nobenih datumov, številk ali konkretnejših zavez.

Podobnega projekta se je Google eksperimentalno lotil tudi v ZDA. Leta 2010 so napovedali, da bodo v enem mestu začeli graditi lastno optično omrežje za priključitev gospodinjskih uporabnikov. Ker so bile obljubljene hitrosti zelo visoke (v rangu gigabita na sekundo), se je k projektu prijavilo več kot 1000 ameriških mest, Google pa je naposled izbral Kansas City. Gradnja infrastrukture tam šele teče, prve uporabnike pa...

BBC - Evropska komisarka za digitalno agendo Neelie Kroes je prejšnji teden napovedala velike investicije, s katerimi želi Evropska komisija pospešiti gradnjo širokopasovnega internetnega omrežja na celini in s tem dolgoročno izboljšati konkurenčnost gospodarstva. Evropska komisija naj bi projektu subvencioniranja širokopasovnih povezav v letih 2014-2020 namenila 9,2 milijarde evrov, od česar naj bi bilo 6,4 milijarde evrov namenjenih neposredno vlaganjem v samo infrastrukturo, preostanek pa bo namenjen ustvarjenju enotnega evropskega trga za storitve, ki širokopasovne povezave uporabljajo - e-zdravstvo, internetna varnost, skupni boj proti otroški pornografiji, inteligentna energetska omrežja itd.

Do konca leta 2020 naj bi po...

Heise - V Nemčiji je projekt De-Mail, ki ga skupaj vodita podjetje United Internet AG in Deutsche Telekom (sodeluje še nekaj drugih), namenjen varni izmenjavi elektronskih dokumentov med posamezniki, državnimi službami in podjetji na način, ki natančno evidentira pošiljatelja, prejemnika, avtentičnost sporočila in čas prejetja. Konkurenčno storitev E-Post je letos julija začela ponujati tudi Deutsche Post in pri tem bojda namerno sabotirati De-Mail, zato United Internet (oziroma njegova mati 1&1 Internet AG) in Deutsche Telekom tožita Deutsche Post na deželnem sodišču v...

Heise - Deželni minister za gospodarstvo, promet in deželni razvoj v nemški zvezni deželi Hessen, Dieter Posch, je napovedal, da bodo zaslužek od prodaje koncesij za radiodifuzijske frekvence investirali v gradnjo optičnega omrežja, če se bodo njegovi kolegi s tem strinjali. Konec maja so namreč dokončali dražbo 360 MHz frekvenčnega pasu, za kar so iztržili 4,4 milijarde evrov. Frekvenčni pas se je sprostil s prehodom na digitalno oddajanje, sedaj pa so ga zakupili mobilni operaterji Deutsche Telekom, Vodafone, E-Plus in O2-Telefónica.

Iz izkupička bodo najprej poplačali zgodnje uporabnike frekvenc, a bo ostalo še kar nekaj milijard presežka. Ta denar želi Posch uporabiti za gradnjo optičnega omrežja po deželi, saj jim v nasprotnem primeru po njegovem mnenju grozi odrezanost od modernih komunikacijskih kanalov. Po študijah namreč tretjina nemškega prebivalstva ne more dobiti širokopasovne internetne povezave.

Kaj pa pri nas?

CNet - Intel je objavil poslovne rezultate za preteklo četrtletje, ki so več kot odlični. V zadnjih treh mesecih so zabeležili za 10,6 milijarde dolarjev prihodkov in 2,3 milijarde dobička. To je desetkrat več kot v kvartalu poprej, ko je njihov dobiček znašal le 234 milijonov dolarjev. Intelova bruto marža se je povzpela na 65 odstotkov, kar je 12 odstotnih točk več kot v enakem obdobju leto prej. V celotnem letu 2009 je njihov čisti dobiček znašal 4,4 milijarde dolarjev. Omenimo, da so morali lani plačati 1,45 milijarde dolarjev globe EU in 1,25 milijarde dolarjev AMD-ju v poravnavi.

Za letošnje leto pričakujejo prihodke v višini 9,7 milijarde dolarjev z bruto maržo 61 odstotkov.

Slo-Tech - Zaradi boljše izkoriščenosti radiofrekvenčnega spektra ter oddajanja kakovostnejše slike in zvoka, po svetu od leta 2006 potekajo prizadevanja za digitalno oddajanje TV signala.

Na digitalno oddajanje so letos uspešno prešli v ZDA, EU naj bi na digitalno oddajanje preklopila do konca leta 2010, celotna Evropa pa najkasneje do leta 2015. V Sloveniji pa naj bi na digitalno oddajanje dokončno prešli do konca prihodnjega leta.

Digitalna televizija ali DVB (ang. Digital Video Broadcasting) je torej pred vrati, zato smo si v tokratnem članku ogledali kako je s sprejemom prizemnega DVB-T signala oz. gledanjem digitalne TV na domačem računalniku pod Linuxom.

Na branje!

Yahoo News - Ukrepi proti finančni krizi so različni, kažeta delovanji IBM-a in Intela. Slednji je pretekli mesec napovedal, da bo v svoje obrate v ZDA investiral sedem milijard dolarjev, od česar si obetajo dolgoročne koristi. IBM pa je včeraj napovedal drugačno taktiko boja. V novem krogu odpuščanj bodo na cesto poslali 5000 zaposlenih v ZDA, s čimer želijo še zmanjšati stroške. Skupaj v ZDA IBM zaposluje 115.000 ljudi, po celotnem svetu pa 400.000. Vesti so posebej nepričakovane, ker je IBM v zadnjem četrtletju leta 2008 zabeležil 12-odstotno rast dobička, ki se je povzpel na 4,4 milijarde dolarjev, na letni ravni pa na 12,3 milijarde. Spletni časniki še poročajo, da bo IBM teh 5000 ljudi moral nadomestiti, le da bo to storil z Indijci, ki so seveda mnogo cenejši od Američanov.

Slo-Tech - Prvega oktobra lani je z delovanjem pričel T-2. V deželi visokih cen in arogantnega obnašanja obstoječih operaterjev so ponujali sanje. Visoke hitrosti, relativno nizke cene, poceni pogovori, ... brez vezave.

Čez kakšen teden se je izkazalo, da je realnost malo drugačna. Operater ni bil sposoben niti odgovarjati na povpraševanja uporabnikov, kaj šele, da bi interneta željne množice pričeli priklapljati v razumnem roku. Izkazalo se je, da so pogodbo o sodelovanju s Telekomom podpisali šele nekaj dni pred javno objavo ponudbe. Telekom se je posluževal vseh dovoljenih (dolgi pogodbeni roki) in nedovoljenih (varovalke, zasedene kapacitete, ...) metod za oviranje nove konkurence.

T-2 je počasi priklopil prve uporabnike, ugotovil, da je parazitsko življenje na tujem omrežju težko, v sodelovanju z Gratelom pričel graditi optično omrežje in končal leto s slabo milijardo tolarjev bilančne izgube.

Sčasoma so se stvari nekako uredile. APEK je kaznoval Telekom zaradi nedovoljenega...

Slashdot - Vsak normalen paranoik ve, da ga lahko pred branjem ali nadzorovanjem misli s strani vladnih satelitov precej učinkovito zaščiti čelada iz aluminija a.k.a tin foil hat. No, vsaj mislili so tako...dokler ni nekaj rezervnih paranoikov na inštitutu MIT preverilo, ali to resnično drži...

...In ugotovitve so za vse normalne paranoike uničujoče! Alu kapa namreč ne samo, da ne ščiti pred daljinskim nadzorovanjem misli preko satelitov - celo ojača določene frekvenčne pasove! Da je zadeva še hujša, ojača ravno tiste, ki jih uporablja vlada ZDA. To so frekvence od 1.2 do 1.4 GHz, ki jih aluminijasta "zaščita" ojača do 20db, frekvenco 2.6GHz, uporabljeno za mobilne telefone pa za 30 db. In vsi...