Slo-Tech -

Kako digitalna doba in tehnologije informacijske družbe vplivajo na kakovost človekovih pravic? Kako tehnologije in storitve informacijske družbe vplivajo na zasebnost, dostop do informacij, varnost, človekovo dostojanstvo? Kaj lahko glede zagotavljanja človekovih pravic v digitalni dobi naredi posameznik, kaj delajo državne inštitucije, kaj delajo podjetja?

Informacijska družba je že zdaleč presegla okvirje interesne skupine in je danes prisotna na vseh ključnih družbenih področjih, od posameznikovega zasebnega življenja do javne in politične sfere.

Kako vseprisotna tehnologija spreminja razmerja moči, kako omogoča in onemogoča posameznikovo delovanje v družbi, kako se s pomočjo tehnologije razvija družba nadzora in kako je tehnologija katalizator za promocijo in ogrožanje človekovih pravic.

O izzivih človekovih pravic v digitalni dobi se bomo pogovarjali z

• dr. Jelena Burnik, vodja mednarodnega sodelovanja in nadzora, pisarna informacijskega pooblaščenca
• Miha Horvat, namestnik,...

The Verge - San Francisco je kot prvo mesto v ZDA (najbrž tudi drugod) v prvem branju sprejelo prepoved uporabe tehnologije prepoznave obrazov. Sklep o tem je z veliko večino sprejel mestni nadzorni odbor, veljal pa bo za vse agencije, seveda tudi za organe pregona. Vsaka uporaba tovrstnega nadzora bo poslej zahtevala soglasje mestnih organov, ukrepi, ki so že v uporabi, pa bodo revidirani za nazaj.

Prepoznava obraza je že zdavnaj začela sprožati vprašanja, povezana s temeljnimi človekovimi svoboščinami, na drugi strani pa so praktični preizkusi pokazali celo vrsto napak in odklonov pri njeni uporabi. Celo ponudniki sami so se zavzeli za konkretnejše zakonsko uokvirjenje tega fenomena.

Seveda so se oglasili tudi pristaši...

Slo-Tech - Ne, tokrat ne gre za lapsus iz parlamenta v debati o sporazumu ACTA. Včeraj popoldne (enkrat po tretji uri) je namreč brez predhodne napovedi s spleta izginila skoraj kompletna vsebina vladnih strežnikov. V času vedno bolj pogostih spletnih napadov in kibernetskega vojskovanja bi človek lahko pomislil -- dogaja se. We are under attack!, a je bil razlog bolj preprost -- načrtovan a nenapovedan remont.

Da so remont izvedli v petek popoldne, najbrž ni naključje. Vsi normalni ljudje splet potrebujejo samo na delovnem mestu, sploh če gre za vladne vsebine in vsebine javne uprave. Delo ob petkih po eni uri popoldne predstavlja vsaj povečano korupcijsko tveganje, če že ne česa več. Zato je logika nenapovedanega gašenja infrastrukture v času, ko itak nihče več ni v službi transparentna in hkrati zelo zaskrbljujoča. Kaže namreč na problematično razumevanje informacijske družbe in informacijske tehnologije, ki je pač samo še en avtomat s prigrizki. Ko zmanjka prestic, je zadevo pač

Sodbe ECHR - Evropsko sodišče za človekove pravice v Strassbourgu je včeraj precej pričakovano razsodilo, da evropska konvencija o človekovih pravicah oz. njen člen o svobodi izražanja medijem ne zagotavlja imunitete pred odgovornostjo za uporabniške vsebine (komentarje) na njihovih spletnih straneh.

Sodba kot taka dokazuje pomembnost ureditve varnega pristana v Evropski uniji (kot je v Sloveniji implementiran skozi ZEPT), saj pravi, da glede na splošne predpise ponudniki spletnih storitev lahko odgovarjajo za uporabniške vsebine (oz. da ni v nasprotju s pravico do svobode izražanja iz EKČP, če). Kaže tudi, da je za stranke v postopku zelo pomembno na katero sodišče se osredotočijo. Zakaj točno se je Delfi v tem primeru odpravil v Strassbourg...

Slo-Tech - Čeprav je zaradi mnogih strokovnih kritik in stališča Direktorata za informacijsko družbo MVZT morda kazalo, da se sporni členi noveliranega Zakona o igrah na srečo ne bodo izvajali v praksi, je Urad RS za nadzor nad prirejanjem iger na srečo (UNPIS) sredi marca le izdal več odločb, s katerimi zahteva blokado "z onemogočitvijo pretvorbe tekstovnega spletnega naslova [...] v IP naslov." Slovenski internet ponudniki so se včeraj odzvali s skupno izjavo za javnost (PDF). V njej utemeljujejo svoje nestrinjanje z odločbami in pozivajo UNPIS, naj le-te odpravi.

Slo-Tech - Ni še minilo tri tedne od začetka veljave novele Zakona o igrah na srečo (ZIS-C), pa se je Urad RS za nadzor prirejanja iger na srečo že odločil v praksi preizkusiti nove pridobitve s področja cenzure interneta.




Tako ponovno poskušajo omejiti dostop do dveh ponudnikov spletnih stav -- za razliko od prejšnjič (prepoved), tokrat z odločbo. Ponudniki dostopa do interneta naj bi tako v 15 dneh po prejemu odločbe omejili dostop do domen,...

Slo-Tech - Danes je bil na spletni strani predlagam.vladi.si objavljen odziv Ministrstva za finance (pdf) za zahtevo oziroma predlog za nujno spremembo 6. člena in 9. ostavka 107. člena Zakona o igrah na srečo ZIS-C.

V odgovoru je poleg že znanih argumentov za takšno spremembo zakonodaje zapisano tudi nekaj dodatnih mnenj, ki jih v medijih do sedaj še ni bilo zaslediti, ali pa niso bila tako neposredno izražena. Bistveni izvlečki iz mnenja, ki nakazujejo na to, da Ministrstvo za finance (MF) ne bo preprosto odstopilo od ideje tovrstne regulacije pa so naslednji:

V Sloveniji so bile do sedaj več ponudnikom, ki prirejajo igre na srečo v Sloveniji, pa za to prirejanje nimajo koncesije Vlade RS, izdane odločbe o prepovedi prirejanja iger na srečo. Glede na to da jih v večini primerov niso spoštovali, je bil uveden postopek upravne izvršbe po drugi osebi, katere pa ponudniki storitev informacijske družbe, zaradi določenih nejasnosti izvršitve, niso izvedli. Zato je bila z novim devetim odstavkom...

Slo-Tech - Danes je v veljavo stopila novela Zakona o elektronskih komunikacijah, ki jo je Državni zbor sprejel 18. decembra 2009.

Med pomembnejšimi novostmi je na prvem mestu vsekakor skrajšan rok za obvezno hrambo prometnih podatkov.
Do sedaj je veljalo, da morajo operaterji telefonskih komunikacij in ponudniki dostopa do interneta prometne podatke hraniti 24 mesecev, sedaj pa se je hramba prometnih podatkov na področju telefonije skrajšala na 14 mesecev, hramba internetnih prometnih podatkov pa na 8 mesecev. Skrajšanje vsekakor velja pozdraviti, zastavlja pa se vprašanje, zakaj hramba prometnih podatkov ni bila skrajšana na 6 mesecev, kot to dopušča direktiva EU o obvezni hrambi prometnih podatkov.

Druga pomembnejša novost zadeva posredovanje prometnih in lokacijskih podatkov v primerih varovanja življenja in telesa. V primerih varstva življenjskih interesov posameznika je operater policiji na podlagi pisne zahteve (v nujnih primerih se lahko zahtevo pošlje tudi po telefaksu) dolžan...

Reuters - Sodišče Evropskih skupnosti je danes v postopku odločanja o predhodnem vprašanju odločilo, da določba 49. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti o svobodi opravljanja storitev državam članicam ne prepoveduje omejevanja opravljanja iger na srečo preko spleta oz. spletnega dostopa iz državnega ozemlja, kar določa portugalski zakon o državnem monopolu na področju iger na srečo in stavnicah. To pomeni, da lahko posamezne države članice EU od ponudnikov dostopa do interneta zahtevajo prepoved dostopa uporabnikov do spletnih stavnic, če obstaja nevarnost kaznivih dejanj.

V postopku pred sodiščem sta si nasproti stala portugalska državna loterija Jogos Santa Casa ter Bwin in portugalska nogometna liga. Bwin in portugalska nogometna zveza sta namreč sklenila sponzorsko pogodbo, ki je vključevala reklamiranje Bwina na stadionih in internetnih straneh lige, zaradi česar ju je Santa Casa, ki ima na Portugalskem monopol nad igrami na srečo in stavnicami, kaznovala z vsakega po 75.000...

Slo-Tech - Potem ko je pred leti Inšpektorat za varstvo osebnih podatkov najprej reševal življenja, kasneje pa ugotovil, da je takšno početje precej jalovo, je tokrat udaril Urad RS za prirejanje iger na srečo.

Urad je namreč mnenja, da ima pristojnost z dopisom blokirati dostop do spletnih strani, ki se mu zdijo škodljive. Pri tem tokrat ni niti izdal odločbe, kot je to pred leti uspelo Inšpektoratu za varstvo osebnih podatkov. Grozilni dopis ne vsebuje navedbe pravne podlage in pravnega poduka -- vsebuje le grožnjo, da bodo ponudniki interneta preganjani kot organizatorji iger na srečo brez koncesije.

V odgovor na ta dopis je T-2 blokiral dostop do navedenih spletnih strani, SiOL je blokado obljubil, ostali operaterji pa menda še razmišljajo o svojih možnostih.

Ponovno se od ponudnikov dostopa do interneta zahteva, da opravljajo dolžnosti policije. Tako bo najbrž, ko bo naslednjič nekdo brez koncesije postavil igralnico, naša oblast poslala dva policista na most pred vhodom in s tem...