Slo-Tech - Large Hadron Collider v CERNu, največji trkalnik delcev na svetu, so na začetku tedna ugasnili, da bi ga nadgradili za nove poskuse, ki se bodo predvidoma začeli v letu 2021.

Brskanje po temeljih materije in zakonitosti, ki nadzorujejo njeno obnašanje, običajno pomeni zaletavanje delcev snovi pri zelo visokih energijah, kjer se pokažejo najbolj eksotične, mejne lastnosti univerzuma. Ko se iz nastalih ostankov izlušči vse, kar je vrednega opazovanja, je treba vzeti večje kladivo. Large Hadron Collider v laboratoriju CERN pri Ženevi je med svojo prvo delovno fazo med letoma 2009 in 2013 dosegel 7 teraelektronvoltov (TeV) kombinirane trkalne energije protonov (to pomeni, po 3,5 TeV na snop). Nato je odšel na prvo...

CERN - Veliki hadronski trkalnik (LHC) v CERN-u je največji znanstveni projekt v zgodovini, ki je stal več kot sedem milijard evrov in ki letno za delovanje porabi milijardo evrov, zato so nekateri vsakdanji problemi tam zaradi same velikosti precej težji. Inženirji se trenutno v CERN-u ukvarjajo z zanimivim problemom, na katerega so naleteli pri nadgradnji komponent. Najti in odstraniti morajo 9000 starih, neaktivnih kablov, da bi naredili prostor za nove. In kot vidimo na sliki, ki so jo posneli v CERN-u, to ni tako enostavno.

V LHC-ju se trenutno pripravljajo na nadgradnjo injektorjev, ki je načrtovana za leto 2019, ko bodo LHC začasno ustavili....

Slo-Tech - V začetku tedna se je me fiziki šušljalo, da je CERN odkril nekaj velikega, zato smo težko pričakovali torkovo novinarsko konferenco. Nad njo nismo bili razočarani, saj so predstavili meritve dveh neodvisnih ekip (kolaboraciji ATLAS in CMS) z velikega hadronskega trkalnika (LHC), ki sta odkrili statistično pomembne nepojasnjene vrhove, ki morda kažejo na nov osnovni delec.

Predstavili so prve rezultate trkov protonov s skupnimi energijami 13 TeV. Kolaboracija ATLAS je z zanesljivostjo 3,6 sigma opazila vrh pri 750 GeV, ki ustreza nepojasnjeni anomaliji, ki jo je z zanesljivostjo 2,6 sigma opazila...

CERN - V CERN-u so včeraj izvedli prve trke protonskih curkov z energijo 13 TeV, kar je prvi tak dogodek na Zemlji, so poročili iz Ženeve. Še nihče ni trkal protonov s tako visokimi energijami (v vesolju se seveda dogaja marsikaj še više energijskega). Šlo je za preizkusne trke, ki so služili kot kontrola pri nastavljanju kolimatorjev, ki so potrebni za lovljenje pobeglih delcev in zaščito komponent v trkalniku pred njimi. Prve trke, ki jih bodo uporabili pri zbiranju podatkov in nadaljnjih raziskavah, pričakujemo prihodnji mesec. Tedaj bodo začeli detektorji v eksperimentih ALICE, ATLAS, CMS, LHCb, LHCf, MOEDAL in TOTEM pridno beležiti statistiko.

Spomnimo, da je CERN-ov veliki hadronski...

Slo-Tech - V CERN-u so ponovno zagnali veliki hadronski trkalnik, ki je dve leti miroval, da so ga uspeli nadgraditi in pripraviti na dvakrat močnejše trke. Curek protonov so vnovič pognali po cevi danes ob 10.41 uri zjutraj, čez slabi dve uri pa se mu je pridružil še drugi curek v nasprotni smeri. Do dejanskih trkov bo pretekel še kakšen mesec, za sedaj pa curka krožita le z energijo 450 GeV. Trke z najvišjo mogočo energijo pa pričakujemo junija. Zagon tako zamuja le dva tedna, saj so težave s kratkim stikom popravili.

Daleč največji, a še zdaleč ne edini uspeh trkalnika, je bila potrditev obstoja Higgsovega bozona. Poleg tega so maja 2011 ustvarili kvark-gluonsko plazmo, zaznali pa so še odtise vrste eksotičnih sestavljenih delcev. Prve delce so po trkalniku pognali...

Kvarkadabra - V CERN-u se je za nekaj časa končalo obratovanje velikega hadronskega trkalnika (LHC), ki je bolj ali manj neprekinjeno obratoval tri leta. Zadnje trke so izvedli v četrtek zjutraj, sedaj pa je LHC vstopil v fazo prvega dolgega počitka (LS1, long shutdown). Seveda v tem času inženirji in znanstveniki ne bodo počivali, saj bodo prvi nadgrajevali trkalnik, drugi pa analizirali zbrane podatke.

LHC bo nove trke začel izvajati leta 2015. V vmesnem času bodo opravili nujna vzdrževalna dela in ga pripravili na trke višjih energij. To pomeni, da bomo leta 2015 dočakali prve trke pri najvišji deklarirani energiji, ki jo LHC zmore, to je 7 TeV na žarek. Glavno odkritje, ki ga je v prvi triletki delovanja ponudil...

Nature - Konec julija so po internetu zakrožile novice, da so v ženevskem trkalniku naposled le odkrili sledi Higgsovega bozona. Ker se je to že zgodilo nekajkrat prej, smo bili kot marsikdo tudi na naši strani skeptični in o tem nismo posebej pisali. Kot že ničkolikokrat poprej se je izkazalo, da so bili fiziki preuranjeni. V najnovejši številki Nature ugotavljajo, da Higgsovega bozona še vedno ni na spregled.

Na konferenci Lepton Photon, ki je potekala v Bombaju v Indiji, so teoretiki z Univerze Pariz-jug v Orsayju povedali, da šibak signal pri energiji 144 GeV ne bo obrodil sadov. Čeprav sta ga ločeno videli skupini ob detektorjih ATLAS in CMS v CERN-u ob spremljavi povečanega števila bozonov W, kot to napoveduje standardni...

Slo-Tech - Aprila so iz trkalnika Tevatron v Illinoisu sporočili, da so morda odkrili nov delec, saj drugače ne morejo razložiti neznanega vrha v eksperimentalnih podatkih pri trku protonov in antiprotonov, ki je poleg bozona W nastal pri energiji 144 GeV. Novoodkriti delec ni mogel biti Higgsov bozon, zato so znanstveniki še bolj zastrigli z ušesi, kaj neki naj bi skupina CDF našla. Izkazalo se je, da ničesar.

Ekipa DZero je še enkrat neodvisno temeljito pregledala zbrane podatke in vrha ni mogla najti (znanstveni članek). Povedali so, da so izsledki povsem v skladu s standardnim modelom, tako da ni nobenega govora o kakršnemkoli novem neznanem delcu. Pregledali so več kot 200 bilijonov trkov delcev in niso mogli najti vrha...

Guardian - Po zimskem spanju so konec preteklega tedna vnovič zagnali veliki hadronski trkalnik (LHC) v CERN-u. V trkalniku že krožita prva curka protonov z energijami 450 GeV, ki bosta po predvidevanjih trčila čez nekaj tednov, ko bo nujna energija že 3,5 TeV.

LHC bo deloval do konca leta 2012 brez vmesnih prekinitev. Tako tudi ne bodo povečali energij curkov s 3,5 TeV na 7 TeV, kot je bilo prvotno načrtovano, temveč bodo pri nižji energiji raje povečali število trkov. Sergio Bertolucci, raziskovalni direktor v CERN-u, pojasnjuje, da se je v preteklem letu pokazalo, da obstojijo tudi pri nižjih energijah velike možnosti za uspešne trke (pri tem seveda namiguje na Higgsov bozon).

PhysOrg.com - Lahko si oddahnemo, saj v Švici ne bodo zakrivili konca sveta. V CERN-u so zaključili eksperiment CMS in pri tem niso zaznali nobenih miniaturnih črnih lukenj, ki so jih napovedovale nekatere teorije.

Nekaj izmed teorij, ki poizkušajo poenotiti splošno relativnost in kvantno mehaniko, predpostavlja obstoj zavitih višjih dimenzij. Če bi v CERN-u delci trkali z zadostnimi energijami, bi lahko med seboj interagirali z gravitacijsko silo, katere jakost bi bila primerljiva jakosti ostalih osnovnih sil. Gravitacija postane pomembna nad Planckovo skalo, ki jo kánonske teorije uvrščajo v velikostni razred 10¹⁶ TeV. Nekaj bolj eksotičnih teorij poenotenja predvideva, da je prava Planckova skala že v razredu 1-10 TeV. To bi...

Nature - Znanstveniki iz CERN-a v najnovejši številki ugledne revije Nature v članku Trapped antihydrogen poročajo, da so uspeli napraviti 38 atomov antivodika in jih, enega po enega, zadržati relativno dolg čas. Anihilirali so šele po približno 170 milisekundah, kar je zelo dober dosežek. Antimaterija sicer ni kakšna posebna novost, saj so v pospeševalnikih pripravljeni antiprotoni naokrog že 55 let, a je lovljenje antiatomov mnogo težavnejše od pozitronov ali antiprotonov. Slednji so namreč nabiti in jih lahko z elektromagnetnimi pastmi držimo v vakuumu, medtem ko je nevtralne antiatome težko držati proč od materije, ob stiku s katero se seveda pretvorijo v energijo (pravimo, da anihilirajo).

CERN-ova detektorja ATHENA...

Slo-Tech - Veliki hadronski trkalnik (LHC) v CERN-u je dosegel svoje cilje za letos, zato sedaj stopa v naslednjo fazo svojega obratovanja. Od konca marca, ko so izvedli prve trke, so tam trkali protone s približno energijo 7 TeV in luminoznostjo 10³² cm^-2 s^-1, ki so jo dosegli celo dva tedna pred iztekom postavljenega roka. Rolf Heuer, generalni direktor CERN-a, pravi, da so zelo zadovoljni, saj to dokazuje, da so bili postavljeni načrti realistični, četudi zahtevni. Dodaja, da so potrdili nekaj aspektov standardnega modela, saj so med drugim prvič opazili kvark gor pri trkih med protoni.



V naslednji fazi delovanja bo LHC trkal svinčeve ione. Z njimi želijo proizvesti nekaj kvark-gluonske plazme, ki je podobna snovi z začetka...

physicsworld.com - Skupina raziskovalcev je predstavila nov kompaktni izvor "kvalitetnih" rentgenskih žarkov, ki jih je bilo do sedaj mogoče proizvesti le v sinhrotronih. To jim je uspelo s pomočjo plazemskega pospeševalnika, ki ga poganjajo s petavatnim laserjem.



Vsaka nova generacija naprav, ki proizvajajo rentgenske žarke, je prinesla mnogo novosti v znanosti. Odkril jih je Wilhelm Röntgen in s tem omogočil razvoj radiografije. S pomočjo sodobnih izvorov znamo narediti koherentne rentgenske žarke visokih energij, ki jih uporabljamo za fotografiranje kompleksnih sistemov na nanometrski in femtosekundni skali. Do sedaj je bila možna proizvodnja takih rentgenskih žarkov dovolj velikih energij le v sinhrotronu s...

Heise - Veliki hadronski trkalnik (LHC) resda še ni dal dokončnega odgovora o usodi Higgsovega bozona in je nenehno tarča kritik, a znanstveniki so z njegovim letošnjim izplenom zadovoljni. Za letos zastavljen cilj so namreč izpolnili.

Dosegli so načrtovano luminoznost protonskega curka 10³² cm^-2 s^-1, kar je pomembno pri iskanju izmuzljivega bozona. Luminoznost je pomembna količina, ki se izračuna kot produkt števila delcev na časovno in površinsko enoto ter motnosti tarče (ki je povezana s frekvenco trkov). Podatki iz eksperimenta ATLAS pričajo o 1,4 . 10³² cm^-2 s^-1, kar je dvakrat manj od tiste v Tevatronu. A sčasoma naj bi LHC zmogel še dva velikostna razreda večjo luminoznost.

Kaj dosti več od LHC-ja letos ne bomo dobili, saj bodo vanj...

Ars Technica - Pred štirinajstimi dnevi smo poročali, da so znanstveniki v CERN-u in italijanskem Gran Sassu odkrili, da se izmuzljivim subatomski delcem nevtrinom spreminja okus. Za potrditev te teorije bo potrebnih še več opazovanj, saj je en sam dogodek statistično premalo za utemeljitev, a če bo model potrjen, bo to hkrati pomenilo, da imajo nevtrini maso, kar moderne teorije že nekaj časa napovedujejo. Včeraj pa so v Fermilabu objavili rezultate svojih poizkusov, ki kažejo nekaj mnogo bolj čudnega. Zdi se, da imajo nevtrini drugačno maso kot antinevtrini (posredno izmerjeno preko Δm²).

Kvantni svet je resda zase svet, čuden in svetal, a ena lastnost je doslej veljala kot pribito. Antidelci imajo enake...

Slo-Tech - Včeraj je veliki hadronski trkalnik (LHC) v CERN-u začel obratovati z energijami 7 TeV. Po nekaj težavah pri jutranjih testih se je stanje normaliziralo, tako da so lahko začele trkati curke protonov. Prvi trk se je zgodil ob 13.06, s čimer se je uradno in tudi praktično začel raziskovalni del programa, za katerega je bil LHC sploh zgrajen. S to močjo bo LHC obratoval 18-24 mesecev. Najprej bodo z eksperimenti poiskali že dokazane delce v standardnem modelu, nato pa se bodo podali na lov za izmikajočim Higgsovim bozonom. Detektorja ATLAS in CMS lahko prečešeta širok masni spekter, tako da bi lahko Higgsov bozon našla tudi, če je njegova masa okrog 160 GeV. Če je težji ali lažji, bodo morali parametre...

Slo-Tech - Veliki hadronski trkalnik v CERN-u je ta teden postavil nov energijski rekord, saj so pospešili curka protonov do energij 3,5 TeV. Dosedanji rekord je znašal 1,18 TeV, postavili pa so ga novembra. Naslednji korak bo trčenje protonskih curkov pri tej energiji, za kar še niso določili datuma. Steve Myers iz CERN-a pojasnjuje, da so s tem želeli dokazati, da je kljub mnogo popravilom veliki hadronski trkalnik v zdravem stanju.

Spomnimo, da se je trenutna serija trkov začela novembra 2009, ko so začeli pri 0,45 TeV. Energijo trkov so takrat povečali do 2,36 TeV (dva curka po 1,18 TeV), nato pa so v začetku letošnjega leta trkalnik za nekaj časa ugasnili, da so ga pripravili na višje...

Guardian - Znanstveniki v CERN-u so včeraj vnovič zagnali veliki hadronski trkalnik (LHC), po tem ko so zadnjih 10 tednov izvajali tehnična vzdrževalna dela. Prve protonske žarke so po ceveh spustili že v soboto, a so jih kmalu ustavili, saj so morali zamenjati nekaj filtrov na sistemih za ohlajanje superprevodnih magnetov. Včeraj so v trkalnik spustili žarek protonov energije 450 GeV, ki ga bodo v tem mesecu pospešili do 3,5 TeV. To je največja hitrost, do katere bodo delce pospeševali v prihodnjih dveh letih. Za tem bo LHC spet nekaj časa ugasnjen zaradi dodatnega vzdrževanja in šele nato bodo delce pospešili do deklariranega maksimuma naprave, tj. 7 TeV. Fiziki upajo, da bodo s trki delcev visokih energij ujeli silhueto Higgsovega bozona.

The Register - Predvčerajšnjim je znanstvenikom v CERN-u spet zastal dih, saj so imeli ponovno težave z velikim hadronskim trkalnikom (LHC). Napaka ni bila neposredno v delu LHC, marveč je zatajila 18-kilovoltna električna napeljava v Meyrinu, zaradi česar je LHC na videz mrknil. Internetne strani, živi posnetki s kamer in podobno se je izključilo, ko so pognali dizelske agregate, ki pa so zagotavljali dovolj energije, da so magneti ostali primerno ohlajeni. To je zelo pomembno, saj bi morebitno ogrevanje projekt spet poslalo nekaj tednov nazaj.

Sedaj vas lahko razveselimo s podatkom, da so napajanje že vzpostavili in da vse funkcionira po načrtih. Ob 22.15 uri v sredo so prav tako že uspeli utiriti curek protonov, ki veselo šviga...

The Register - Ponovni zagon Velikega Trkalnika, ki se je zgodil celo pred napovedanim rokom, je povzročil kar nekaj navdušenja ter tudi olajšanja. Vse je že kazalo, da so teorije o Higgosvih bozonih, ki potujejo skozi čas in preprečujejo zagon trkalnika (s tem pa celo uničenje Zemlje!) popolnoma izničene, ko se je usoda ponovno poigrala s fiziki in znanstveniki v Ženevi. Izpad je bil bolj kratkotrajne...

CNet - Po zagonu velikega hadronskega trkalnika je v soj žarometov spet priletel CERN, fiziki in črne luknje, zato je na spletu spet več debat o njih. Na CNet so opravili zanimiv intervju z doktorjem Paulom Jacksonom s stanfordske univerze, ki trenutno živi in dela v CERN-u za eksperiment Atlas.

Poleg klasičnih vprašanj za fizikalno nepodkovano občinstvo, kot so ta o črnih luknjah, ki jih bojda proizvaja CERN in nas utegnejo požreti, o potovanju skozi čas, avtor nekaj časa posveti tudi nekoliko manj klišejskim. Na primer kaj bi se zgodilo s človekom, ki bi se postavil na pot curka protonov (to se je v Sovjetski zvezi že zgodilo), katere igre igrajo in, za nas najbolj zanimivo, katere...

Slashdot - Štiri dni po vnovičnem zagonu velikega hadronskega trkalnika so v njem izvedli prve poizkusne trke, s čimer so preverili sinhroniziranost žarkov protonov. Življenjski čas curka protonov je bil 10 ur, ves čas so krožili z energijo 450 GeV, nazadnje pa so jih treščili vkup. Prve trke so izvedli pri detektorju ATLAS, sledili pa so CMS, ALICE in LHCb. Sedaj bodo sledile priprave za povečanje energije delcev do 1,2 TeV, katero naj bi dosegli do božiča, s trki pri tej energiji pa bodo pridobili dodatne informacije za kalibracijo eksperimenta.



Še smo tu, LHC pa za zdaj še deluje.

The New York Times - V petek so v CERN-u ponovno zagnali veliki hadronski trkalnik (LHC), ki je sameval od lanskega septembra. Premierno so ga zagnali 10. septembra lani, a so ga le teden dni za tem zaustavili, ker je prišlo do razlitja šestih ton tekočega helija, ki je prekucnil nekaj večtonskih magnetov. Krivec je bila slaba električna povezava, ki je raztalila bližnjo okolico. Za sčiščenje tunela so morali odstraniti vseh 53 magnetov, poleg tega pa so morali zamenjati oziroma ojačiti tisoče električnih spojev, ki niso zdržali visokih tokov, tako da se je popravilo zavleklo za več kot leto dni.

Po 15-mesecih načrtovanja, popravljanja in testiranja so v petek znova pognali 27-kilometrski trkalnik, tako da so ob desetih zvečer v stabilno tirnico utirili prve...

Ars Technica - Nesrečni veliki hadronski trkalnik (LHC), ki so ga v CERN-u postavili pred dobrim letom dni, a se je le nekaj dni po poskusnem obratovanju zaradi razlitega helija vse skupaj ustavilo, se vrača med žive. Na naših straneh smo vas nekajkrat obvestili o poteku popravil, pri čemer smo vsakokratni napovedi običajno prišteli kakšen mesec. Tokrat iz Švice prihajajo boljše novice.

Trkalnik namreč počasi dosega delovno temperaturo. Sedemindvajsetkilometrski obroč se počasi ohlaja na 1,9 K, kolikor znaša delovna temperatura. Prve trke naj bi tako začeli izvajati čez pet tednov, če ne bo popustil kakšen drugi člen tega preciznega instrumenta. Poleg nizke temperature, ki je nižja od temperature mikrovalovnega...

Slashdot - Kot smo že poročali, so v CERN-u zagnali veliki hadronski trkalnik (LHC), prav tako pa je v javnost prišla vest, da je pri zagonu šlo nekaj narobe. Iz trkalnika je ušel helij, zato so ga takoj ustavili ter se lotili preiskave, ki je sedaj končana.

Poročajo, da je žlahtni plin ušel zaradi napake v električni povezavi dveh magnetov trkalnika. Vsi varnostni ukrepi so se sprožili in bili izpeljani, kot so predvidevali, zato nihče ni bil ogrožen. Trkalnik bodo ponovno zagnali prihodnje leto, do takrat pa naj bi odpravili nastalo škodo ter preverili celoten sistem, da se neljubi dogodek ne bi ponovno pripetil.