Google - Googlov omrežni protokol SPDY ("speedy") prinaša kupček uporabnih prednosti pred sedaj standardnim spletnim protokolom HTTP: obvezno rabo SSL/TLS šifriranja, kompresijo tako za zaglavje kot vsebino zahtevka, ter multipleksiranje in prioritetizacijo dodatnih vsebin (javascript, slike, idr.) v istem zahtevku. Tako čez palec se šifrirana SPDY povezava vzpostavi enako hitro kot obstoječa nešifirana HTTP povezava, kar je očitno boljše. Da pa bi bil prehod lažji, so mislili tudi na združljivost: SPDY seja se sproži zgolj, če jo podpirata...

The Register - Ameriški FBI je lani novembra v Operaciji Ghost Click aretiral šest estonskih državljanov, kolovodij trojanca DNSChanger. DNSChanger je na vsakem okuženem računalniku zamenjal naslove DNS strežnika (od tod ime) na napadalčeve, tako da je uporabnik ob obisku povsem nedolžnih strani najprej dobil kup oglasov in druge neželene vsebine. Po operaciji je FBI dobil dostop do lažnivih DNS strežnikov, vendar so se zaradi množičnosti okužbe odločili, da jih ne ugasnejo takoj. Namesto tega so nanje namestili pristne DNS strežnike, uporabnike pa pozvali, naj počistijo svoje računalnike. Tri mesece po aretaciji, tj. 8. marca, jih namreč mislijo dokončno ugasniti.

Tukaj pa zdaj nastopi problem. Po včeraj objavljen raziskavi je okužba še vedno prisotna vsaj v polovici od Fortune 500 podjetij, oz. 27 od...

Ars Technica - Raziskovalci so odkrili (članek, članek), da je v ZDA približno dva odstotka vseh strežnikov DNS "zlonamernih", kar pomeni, da ne vračajo pravilnih naslovov. Strežniki DNS pretvarjajo uporabnikove besedilne zahtevke (recimo www.slo-tech.com) v IP-naslove, na katerih so dejansko strani (recimo 193.164.138.20). Pri tem moramo vsakokrat zaupati, da DNS resnično vrača prave odgovore in nas ne pelje na sumljive strani. Večinoma se uporabljajo DNS-ji ponudnikov dostopa do interneta (ISP) ali pa večjih ustanov (recimo ARNES-a ali Googla), ki jim verjamemo. Razen ZDA nobena druga država nima več kot 0,17 odstotka zlonamernih DNS-jev....

Kiberpipa - Žiga Mahkovec je eden od peščice slovencev zaposlenih na Googlu (in edini na Googlovi centrali v Kaliforniji). Povedal bo zgodbo o tem, kako je pred dvema letoma pristal v Googleplexu in zakaj je še vedno tam; kako je poskrbljeno za zaposlene in kakšna je Googlova kultura. Predstavil bo prednosti in slabosti življenja v Silicijevi dolini.

Žiga se bo dotaknil tudi tehničnih tem. Ali je razoj programske opreme v Googlu bistveno drugačen kot drugod? Predstavil bo nekaj zanimivih razvojnih projektov in kako Google vzpodbuja inovacije. In nenazadnje, kako se pridružiti podjetju in okrepiti slovenski tim.

Zaradi prenove v Kiberpipi bodo tokrat Spletne urice izjemoma v ponedeljek 4. januarja ob 18.00 na Fakulteti za računalništvo in informatiko, predavalnica P3!

Google - Google si že nekaj časa želi pohitriti nalaganje in uporabo spletnih strani, na kar ciljajo tudi z nekaterimi že predstavljenimi projekti. Najbolj očiten je njihov brskalnik, Google Chrome, za razvoj katerega so se odločili, ker so menili, da drugi brskalniki ne zmorejo prikazovati Javascript vsebin (le-te so močno zastopana v Googlovih aplikacijah) dovolj hitro. Drug primer je bila najava novega spletnega protokola, SPDY, ki naj bi deloval ob protokolu HTTP ter omogočal hitrejše nalaganje spletnih strani. S pohitritvijo nalaganja strani v mislih so zdaj predstavili še tretjo rešitev, svoj javni strežnik DNS.

Prav DNS strežniki so tisti, ki našim brskalnikom povejo, na...

Wired News - Google je včeraj predstavil nekaj svojih zamisli, kakšen bo njihov operacijski sistem ChromeOS in kaj bo omogočal. Sundar Pichai iz Googla razlaga, da si želijo uporabnike razveseliti s skoraj trenutnim vklopom, ki bi trajal največ sedem sekund, tako da bi se računalnik vključil tako hitro kot televizor. To bodo dosegli z odstranitvijo diskov iz naprav, ki bodo poganjale ChromeOS. Namreč, tega operacijskega sistema Google ne bo prosto delil po spletu, marveč ga bo moč dobiti le z nakupom naprav proizvajalcev, ki bodo z Googlom sodelovali. ChromeOS ne bo tekel na klasičnih netbookih, ampak nekoliko večjih s tipkovnicami polne velikosti, trackpadi in normalno velikimi zasloni.

Ker te naprave ne bodo imele trdih diskov, bodo nujne podatke...

bit-tech.net - Google je v preteklem tednu javnosti predstavil dve tehnologiji, ki vsaka na svojem področju prinašata nekaj novega. Zaenkrat je še v fazi razvoja nov spletni protokol, SPDY, ki nadgradi in dopolnjuje, namesto nadomesti standardni in dolgo uporabljani protokol HTTP. Za protokol SP(ee)DY pri Googlu, zaenkrat skupaj v navezi z njihovim brskalnikom Chrome, obljubljajo do 64% hitrejše nalaganje strani, saj je cilj novega protokola zmanjševati latence pri prenosu podatkov za izris strani. To dosežejo s kompresijo podatkov, deljenim prenosom z večih virov in priotirizacijo prenosa posameznih podatkov. Zadnja izdaja izvorne kode projekta Chromium, ki je uporabljena za brskalnik Chrome, protokol SPDY že podpira, a pohitritve ne bodo opazne,...

CNet - V le enem letu po izidu prve stabilne različice Googlovega brskalnika Chrome je oznako stabilne dobila tudi različica 3.0, ki prinaša nekaj novosti. Od predhodne stabilne različice, 2.0, je v V8 javascript testu hitrejša za 25% oz. kar 2,5-krat od prve beta različice, ki so jo lahko stestirali uporabniki operacijskih sistemov Windows.

Prenovljena je tudi stran, ki se prikaže v na novo odprtem, praznem zavihku in ki zdaj ne ponuja več neposrednega iskanja po zgodovini. Namesto 3 x 3 mreže zadnjih obiskanih strani in njihovih predogledov jih je zdaj le 8 (dve vrstici s štirimi predogledi), pod katerimi se nahajajo zadnji zaprti zavihki. Chrome 3.0 je tudi prva stabilna različica, ki podpira HTML5 <video> oznako....

The Register - Prav nenavadno za pregovorno Googlovo počasnost pri umikanju oznake beta z izdelkov je Chrome, po tem ko se je rekordno hitro znebil oznake beta za različico 1.0, prilezel do verzije alfa 2.0. Novosti, ki so jih do sedaj že dodali v to verzijo, so možnost samodejnega dopolnjevanja teksta (autocomplete), povečanje ali zmanjšanje celotne strane (zoom), profili za različne uporabnike, podpora za skripte Greasemonkey, posodobljen WebKit in še nekaj drugih. Prenos je mogoč s prijavo v program developer preview channel.

Slashdot - Kot smo poročali, Mozilla dobršen del svojih prihodkov ustvari s pogodbo z Googlom, po kateri je v Firefoxu privzeti spletni iskalnik Google. Tu je izvrstno funkcioniralo, dokler Google ni imel svojega brskalnika.

Izvršni direktor Mozilla Corporation John Lilly je včeraj dejal, da se je z izidom Googlovega brskalnika Chroma tudi Mozilli življenje zapletlo. V intervjuju za ComputerWorld pravi, da imajo dober odnos z Googlom, a da bi lagal, če bi rekel, da stvari sedaj niso bolj zakomplicirane, kot so bile prej. Pretekli teden je Google na primer napovedal, da bo v paketu Google Pack zamenjal Firefox s Chromom. Pogodbo z Googlom ima Mozilla sklenjeno do novembra 2011, tako da se jim za bližnjo prihodnost ni bati, a jih to hkrati postavlja v neprijeten položaj, ko morajo s svojim največjim podpornikom tudi tekmovati za tržni delež. Lilly je še dejal, da se zavedajo, da ne morejo večno ostati odvisni od Googlovih dolarjev, saj je njihova želja vztrajati še 50 ali 100 let, kar bodo z...

Slashdot - Googlov inženir Aaron Hopkins je napisal zanimiv članek o hitrosti nalaganja spletnih strani.

Hopkins je simuliral povezavo do strani z veliko majhnimi objekti (HTML datoteke, slike, zunanji JavaScript, CSS, ipd.) ter primerjal kako nastavitve brskalnikov ter velikost zahtevka vplivajo na končno obnašanje. Med drugim je ugotovil, da je ozko grlo pri straneh z veliko majhnimi objekti večinoma hitrost oddajanja, ne hitrost prejemanja podatkov. Prav tako je ugotovil, da je hitrost opazno večja, če so statični elementi razdeljeni čez več različnih računalnikov.

Jaz - Imam občutek, da so se DNS strežniki končno uredili. Sedaj URL http://www.slo-tech.com kaže na novi server, kamor bi tudi moral. Tudi povezava med Telemachom in Siolom je urejena, tako da tudi Siolovci opazimo pohitritev. Končno!