Slo-Tech - Švica bo postala prva evropska država, ki bo ugasnila prizemni televizijski signal. Švicarska nacionalna radiotelevizija SGR je sporočila, da bodo najpozneje do konca prihodnjega leta ugasnili digitalni prizemni televizijski signal DVB-T, ker je nadaljnje oddajanje predrago. Ker prehoda na DVB-T2 v Švici še ni in ga ne bo, bo televizijo v Švici odslej mogoče spremljati le prek interneta, prek kabelskih omrežij ali prek satelita. Prizemni signal trenutno...

Slo-Tech - Norveška bo prva država na svetu, ki bo prenehala radiodifuzijo analognega radijskega signala, je sporočilo tamkajšnje ministrstvo za kulturo. V začetku leta 2017 bodo začeli izklapljati oddajnike, do konca istega leta pa bo v celotni državi moč poslušati le še digitalni radio. Glede na njegovo razširjenost ne pričakujejo večjih težav pri prehodu. V Evropi sta v uporabi dva načina: DAB in DAB+, ki se razlikujeta po kodeku. Novejši DAB+ potrebuje manj pasovne širine, a ni nazaj združljiv s starejšimi sprejemniki za DAB. Norveška ne predpisuje uporabe enega ali drugega, temveč se bodo morale postaje odločiti same. Seveda je mogoče oddajati oboje, a s tem tratimo več frekvenčnega prostora.

...

Heise - Deželni minister za gospodarstvo, promet in deželni razvoj v nemški zvezni deželi Hessen, Dieter Posch, je napovedal, da bodo zaslužek od prodaje koncesij za radiodifuzijske frekvence investirali v gradnjo optičnega omrežja, če se bodo njegovi kolegi s tem strinjali. Konec maja so namreč dokončali dražbo 360 MHz frekvenčnega pasu, za kar so iztržili 4,4 milijarde evrov. Frekvenčni pas se je sprostil s prehodom na digitalno oddajanje, sedaj pa so ga zakupili mobilni operaterji Deutsche Telekom, Vodafone, E-Plus in O2-Telefónica.

Iz izkupička bodo najprej poplačali zgodnje uporabnike frekvenc, a bo ostalo še kar nekaj milijard presežka. Ta denar želi Posch uporabiti za gradnjo optičnega omrežja po deželi, saj jim v nasprotnem primeru po njegovem mnenju grozi odrezanost od modernih komunikacijskih kanalov. Po študijah namreč tretjina nemškega prebivalstva ne more dobiti širokopasovne internetne povezave.

Kaj pa pri nas?

Slo-Tech - Zaradi boljše izkoriščenosti radiofrekvenčnega spektra ter oddajanja kakovostnejše slike in zvoka, po svetu od leta 2006 potekajo prizadevanja za digitalno oddajanje TV signala.

Na digitalno oddajanje so letos uspešno prešli v ZDA, EU naj bi na digitalno oddajanje preklopila do konca leta 2010, celotna Evropa pa najkasneje do leta 2015. V Sloveniji pa naj bi na digitalno oddajanje dokončno prešli do konca prihodnjega leta.

Digitalna televizija ali DVB (ang. Digital Video Broadcasting) je torej pred vrati, zato smo si v tokratnem članku ogledali kako je s sprejemom prizemnega DVB-T signala oz. gledanjem digitalne TV na domačem računalniku pod Linuxom.

Na branje!

Delo - Danes je začel veljati zakon o digitalni radiodifuziji, ki naj bi zagotovil učinkovito spremembo tehničnega načina distribucije radiodifuznega signala iz analogne v digitalno obliko. Prehodno obdobje, v katerem bosta vzporedno delovala tako analogna kot digitalna radiodifuzija, se bo tako zaključilo z izklopom analogne radiodifuzije konec leta 2010. Na ministrstvu za gospodarstvo pravijo, da je optimizirano izkoriščanje radiofrekvenčnega spektra pri digitalni prizemni TV od tri- do šestkrat bolj učinkovito kot pri analogni prizemni TV.

Sicer pa naj bi bili s tem projektom povezani tudi veliki stroški. Ne samo za tiste, ki bodo morali spremeniti način oddajanja, temveč tudi za potrošnike, ki bodo morali nabaviti novo opremo (pretvorniki ipd.), katera na slovenskem trgu še ni razširjena. Na ministrstvu tako razmišljajo tudi o "morebitnem določenem sofinanciranju nabave te opreme."

Slashdot - Analitiki poročajo, da se počasi bližamo veliki prelomnici v svetu osebnih računalnikov. Kar 27 let smo potrebovali, a zdaj je vedno bližje magična številka 1 milijarda, ki bi jo naj dosegli najkasneje do konca prihodnjega leta. Kot najbrž veste, pa je tehnološki napredek eksponenten, zato si lahko dvakrat večjo številko obetamo že v petih letih, pri čemer bo šlo največ zaslug (predvidoma dobrih 75%) državam v razvoju, ki se počasi prebijajo proti vrhu (Kitajska, Indija, Brazilija, ...).

Izvorna novica.

Slo-Tech - Holivudski studiji so v okviru boja proti piratstvu podali nov predlog omejitev in prepovedi. Zadevo so poimenovali Digital Transition Content Security Act, omenjeni zakon pa naj bi zamašil t.i. "analogno luknjo". V primeru, da bo predlog zakona sprejet v predstavljeni obliki, bodo napravice, ki konvertirajo analogni signal v digitalnega kmalu prepovedane ali omejene. Tako naj bi bili digitalni snemalniki z analognim vhodom omejeni na snemanje do samo 90 minut (v primeru avtorsko zaščitene vsebine). V napravah pa bo morala biti minimalno podpora dvema zaščitama: VEIL - Video Encoded Invisible Light in CGMS-A - Copy Generation Management System Analogue.
Vir: C Net

Po drugi strani pa so v nižjem predstavniškem domu kongresa* v ponedeljek že sprejeli dopolnilni zakon, ki določa prehod ZDA na HD-TV s 17. februarjem 2009. Pri tem so zelo netipično ameriško odobrili 1,5 milijarde USD, s katerimi naj bi ljudem pomagali pri nakupu pretvornikov iz HD-TV v stari TV signal in s tem...

Slashdot - Po poročanju Slashdota naj bi predvidoma do leta 2011 na Japonskem popolnoma prešli z navadne analogne tehnike oddajanja signala na digitalno. Kljub temu da je zaenkrat digitalni signal na voljo le ob večjih mestih Tokia, Nagoye in Osake, japonska vlada načrtuje, da bo signal na voljo vsem državljanom do leta 2006. Popoln prehod pa naj bi se po predvidevanjih zgodil do leta 2011.

Sicer je vse skupaj zelo lepo, vendar se tukaj pojavi problem, da manjše televizijske hiše ne bodo mogle oddajati digitalnega signala, ker je potrebna oprema zelo draga. In ne samo oprema za oddajanje, tudi oprema za sprejemanje je zelo draga. Po zadnji raziskavi ene izmed večjih japonskih agencij je povprečen kupec za nadgradnjo pripravljen plačati samo 1.200 dolarjev. In samo 40 odstotkov ljudi ve, kaj sploh je digitalna televizija. Klik!

DigiTimes - nVidia je danes objavila svoje načrte za prihodnja leta. Po njihovih pričakovanjih naj bi do konca prihodnjega leta izdelali kar polovico čipov v 0.13-mikronski tehnologiji. V tej tehnologiji nameravajo izdelovati predvsem svoje NV30-based čipe, med katerimi je trenutno verjetno najbolj znan GeForceFX. Če jim bo uspelo, bomo pa še videli!

The Register - Alcatel je danes oznanil, da bo do konca prihodnjega leta odpustil 23.000 delavcev, saj je podjetje v procesu prestrukturiranja. Tako bo ob koncu leta 2003 zaposlenih "le" še 60.000 delavcev, medtem ko jih je bilo ob koncu lanskega leta zaposenih še 99.000. Najava prihaja po opozorilu, da bo prihodek podjetja še naprej padal, po prestrukturiranju pa naj bi se vrnili v pozitivne vode nekje v naslednjem letu. Klik!

SiOL - Odslej je možno tudi obe naši največji komercialni TV postaji spremljati preko interneta v živo in sicer preko Siolovega multimedijskega portala. Za začetek lahko uporabniki spremljajo v živo televizijski program POP TV in Kanal A, vključno z oddajami 24 ur, Nogometna arena, Ekstra in Popstars.

Televiziji POP TV in Kanal A sta tako prvi televiziji v Sloveniji, ki ju je mogoče v zadovoljivi kakovosti neposredno spremljati tudi prek internet protokola, ADSL naročnikom pa je dostopen tudi arhiv oddaj lastne produkcije hiše.

Za vse "tehnične" odpuljence pa še navedek uradne razlage Siola, kako reč deluje:
"Tehnično je prenos TV programa prek IP protokola izveden tako, da analogni TV signal najprej potuje v enkoder, kjer se...

Slashdot - Že res, da so računalniki ena izmed najboljših pogruntavščin zadnjega časa - z njimi lahko pišemo, se igramo, računamo zapletene enačbe v delčku sekunde in seveda arhiviramo podatke. Ravno zaradi slednjega so nekateri strokovnjaki močno zaskrbljeni, saj se vedno več podatkov shrani v obliki digitalnega zapisa na diske, magnetne trakove, diskete ali kakšna druga sredstva za zapisovanje podatkov. Vedno manj pa je raznih zapisov na ploščice, table ali kakšna druga sredstva za navadno "analogno " zapisovanje podatkov. Zakaj so nekateri tako zaskrbljeni zaradi vedno večjega števila podatkov, ki so shranjeni v digitalni obliki? Največji problem je, da ti podatki nikoli ne bodo trajno zapisani, ampak bodo vedno izpostavljeni določenim nevarnim okoliščinam - disk z magnetnim zapisom se lahko kaj hitro skvari zaradi odpovedi glave, CD-ji se lahko hitro zlomijo ali stopijo na visoki temperaturi, da o disketah, ki se pokvarijo že tako, da jih samo malce grdo pogledaš sploh ne govorimo. Skrb...