Guardian - Ugledni časnik The Wall Street Journal je včeraj predstavil svojo konkurenco Wikileaksu, ki se imenuje SafeHouse. Gre za stran, kamor lahko žvižgači pošljejo vse dokumente ne glede na format (slike, fotografije, besedilo, videoposnetki, zvočni posnetki ...), ki pričajo o nezakonitem ravnanju v politiki ali gospodarstvu. Pri tem imajo možnost, da posredujejo svoje kontaktne podatke ali pa ostanejo anonimni.

Podrobno branje pogojev uporabe pa razkrije, da popolne anonimnosti očitno le ne morejo zagotoviti. V njih namreč piše, da si časnik pridržuje pravico posredovati podatke o žvižgaču organom pregona brez predhodnega obvestila, če bodo to terjali zakoni ali odredbe pravosodnih organov....

Yahoo News - Iranski aktivist in novinar Isa Saharkhiz je v ZDA vložil tožbo zoper Nokia Siemens Networks in lastnika finsko Nokio ter nemški Siemens, ker naj bi podjetja iranski vladi dobavljala tehnologijo za vohunjenje za za državo nevarnimi državljani. Marylandska odvetniška pisarna Moawad & Herischi je tožbo vložila v ponedeljek.

Isa Saharkhiz je bil aretiran leta 2009 na podlagi nadzorovanja in spremljanja njegovih telefonskih klicev po spornih predsedniških volitvah v Iranu. Po aretaciji so ga iranske oblasti mučile in podvrgle nečloveškemu ravnanju, zaradi česar se njegovo zdravstveno stanje še vedno slabša, saj mu odrekajo zdravniško pomoč.

Hude kritike zoper NSN je izrazila iranska dobitnica Nobelove nagrade za mir Shirin...

CNN - Prah po kitajskem velenapadu na zahodna podjetja konec lanskega leta se še zdaleč ni polegel. Podjetja intenzivno preiskujejo, kdo in kako je zakrivil vdore, Kitajci zanikajo vpletenost, Američani svarijo svoja podjetja. Aktivisti na področju zasebnosti pa svarijo nas.

Svetovni varnostni guru Bruce Schneier v prispevku za CNN pravi, da je kitajskim hekerjem nevede pomagala tudi ameriška vlada. Google je namreč v Gmail vgradil stranska vrata, da bi lahko izpolnjeval vladne náloge, in prav te so Kitajci izrabili. Schneier pojasnjuje, da podobne prakse udejanjajo tudi druge vlade, denimo švedska,...

Washington Times - Kot poročata Washington Times in The Wall Street Journal, je skupno podjetje Nokie in Siemensa, Nokia Siemens Networks (NSN), iranskemu državnemu podjetju Irantelecom prodalo sistem za nadzor elektronskih komunikacij.

Uradno seveda z namenom boja proti kriminalu, v podjetju pa tudi poudarjajo, da so spoštovali tudi izvozne omejitve ZDA in EU. A kot je v pogovoru za Washington Times povedala Lily Mazaheri, iranska odvetnica, ki brani številne iranske disidente, so v začetku leta aretirali enega izmed njenih klientov in sicer zaradi pogovorov, ki jih je imel z njo preko sistema za neposredno sporočanje (ang. instant messaging). Klientu so ob zaslišanju pokazali izpiske internetnega pogovora ter ga poslali v zapor.

Iran tako postaja eno izmed testnih področij za preizkušanje tehnologije deep packet inspection.

Predstavnik NSN Ben Roome pa je kljub temu izjavil, da "verjamemo, da povezanost, ki jo omogočamo, družbam prinaša pomembne prednosti, predvsem z odprto izmenjavo informacij...

Washington Times - Kot poročajo na Washington Timesu naj bi eden izmed višjih uradnikov ameriškega ministrstva za domovinsko varnost izrazil veliko zanimanje v tim. varnostni zapestnici, ji jo razvija kanadsko podjetje Lamperd Less Lethal Inc.

Gre za posebno zapestnico, ki naj bi jo ob vkrcanju na letalo dobili vsi potniki. Zapestnica bo nadomestila letalsko vozovnico, vsebovala osebne podatke o potniku, z njo bo mogoče spremljati prtljago potnika in najpomembnejše - v primeru terorističnega napada jo bo letalsko osebje lahko aktiviralo in z elektroškom onesposobilo domnevnega napadalca. Podjetje je pripravilo tudi promocijski video.

Kot kaže nekateri še niso pozabili Stalinovih metod "zagotavljanja" nacionalne varnosti. Poleg tega pa se zna zgoditi, da bodo hekerji hitro ugotovili, kako je mogoče elektrošok aktivirati nepooblaščeno...

Washington Post - Kot poroča Washington Post, je ameriški predsednik Bush NSA naročil, naj začne vohuniti za lastno državo.

Nove predsedniške smernice z imenom National Security Presidential Directive 54/Homeland Security Presidential Directive 23, ki naj bi jih po poročanju Washington Timesa predsednik Bush podpisal 8. januarja letos, namreč NSA dovoljujejo, da deluje v vseh državnih omrežjih. Tudi v tistih, kjer do sedaj ni smela.

Uradni razlog za to je povečano število računalniških napadov proti ameriškim državnim ustanovam, pri čemer je glavni osumljenec za napade Kitajska. V zvezi s tovrstnimi napadi je Urad direktorja nacionalne obveščevalne službe (Director of National Intelligence) dobil nalogo identifikacije napadalcev, ministrstvo za domovinsko varnost in Pentagon pa bosta proti napadalcem izvajala povračilne ukrepe.

Po tem, ko je torej Bush odobril obsežno prisluškovanje lastnim državljanom, je sedaj tajni službi NSA dovolil tudi nadzor nad komunikacijami državne administracije in...

Slashdot - V Britaniji so pričeli oddajati eksperimentalni TV kanal Shoreditch TV. Gre za TV program, ki prinaša žive posnetke iz uličnih in ostalih javnih kamer. Za začetek nameravajo prenašati signal iz 400 nadzornih kamer.

Trenutno "program" prenašajo v 22.000 domov, naslednje leto pa nameravajo pokriti celotno državo. Gledalci bodo imeli možnost prijaviti "sumljivo obnašanje", ki ga bodo zapazili na posebno telefonsko števliko ali preko elektronske pošte.

Njihov slogan je "boj proti kriminalu iz naslonjača".

Patetično. Namesto dolgočasnega voayerizma si raje privoščite kakšno dobro knjigo. Priporočamo Orwellowo 1984 ali Bradburyevo Fahrenheit 451 (ki postaja še posebej aktualna v časih popolne patentiranosti in "copyright-a").

Guardian - Kam vodi omejevanje človekovih svoboščin in nekontrolirano večanje policijskih pooblastil v imenu boja proti terorizmu zelo nazorno kaže primer, ki se je zgodil letos poleti, 28. julija.

Skopo sporočilo agencije Reuters o dogodku pravi, da so tega dne zaradi varnostnih razlogov zaprli eno izmed postaj londonske podzemne železnice. Pač, policija je preprečila še eno teroristično grožnjo?

A zgodba je tokrat malce drugačna, saj policija ni nadlegovala kakšnega nedolžnega priseljenca brez izobrazbe, pač pa Davida Merya, kolumnista časopisa The Guardian. Zgodba gre takole.

7:10 - kolumnist Guardiana se je po SMS-u dogovoril s svojim dekletom, da se dobita na Hannover Square-u. Obut in oblečen je bil povsem običajno, na hrbtu pa je nosil narbtnik. Zaradi manjše infekcije očesa ni nosil leč, pač pa očala.
7:21 - kolumnist je vstopil v podzemno postajo v Southwarku, pričel čakati na vlak (z nahrbtnikom na rami), preveril SMS sporočila na telefonu in iz žepa vzel kopijo članka iz...

Slo-Tech - Po poročanju nosoftwarepatents.com je poljski časopis Gazeta Wyborcza objavil članek v katerem pravi, da naj bi poljske podružnice podjetij Siemens, Nokia, Philips, Ericsson in Alcatel poljskemu ministerskemu predsedniku Mareku Belki napisale pismo glede programskih patentov.

Točna vsebina pisma ni bila razkrita, časopis pa poroča, da pismo nakazuje na premislek podjetij o investiranju v Poljsko, če se bo vlada upirala legalizaciji programskih patentov v EU.

So vlade zavezane volilcem ali korporacijam?

Slo-Tech - Kot smo že poročali, je ministrstvo za informacijsko družbo v torek 1. junija 2004 sklicalo sestanek z nekaterimi predstavniki slovenskih ponudnikov dostopa do interneta (ISP-ji) in policijo, tema sestanka pa je bila izvedba zakonitega prestrezanja telekomunikacijskega prometa, ki poteka prek interneta.

Za kaj gre? 1. maja je začel veljati Zakon o elektronskih komunikacijah, v katerega 107. členu piše, da mora operater "na svoje stroške zagotoviti ustrezno opremo v svojem omrežju in primerne vmesnike, ki v njegovem omrežju omogočajo zakonito prestrezanje komunikacij.", poleg tega pa mora MID do novembra sprejeti Pravilnik o zakonitem prestrezanju komunikacij, ki bo predpisal primeren vmesnik za prestrezanje. Po naših informacijah so v igri trije ponudniki vmesnikov za prestrezanje, eden iz Nizozemske in dva iz Izraela, cene pa naj bi se gibale okrog 200.000 USD na napravo. To pa so seveda zneski, ki si jih manjši ISPji težko privoščijo.

Kljub temu, da je bil omenjeni sestanek...

Slashdot - Farsi, iranski uradni jezik, ki ga govori okoli 100 milijonov ljudi, dobiva čedalje večjo podporo v odprtokodni programski opremi. Lep primer je namizno okolje KDE, ki je v farsi prevedeno od januarja 2003.

Iran je deležen ameriških sankcij in ni podpisal mednarodnega zakona o patentnih pravicah. To zmanjšuje pomembno tržišče vsem podjetjem, ki bi se odločila za prodajo izdelkov z odprto kodo. Države v razvoju se še kako soočajo s problemom cene programskih paketov, zato bi tu odprta koda verjetno zasijala še močneje.

Vendar pa podpora farsiju ne pomeni, da je uporaba odprtokodne programske opreme, ki je po večini zaščitena z licenco GPL, v Iranu legalna. GPL namreč zahteva, da mora...

Slo-Tech - Novica je morda že malce stara, a še vedno aktualna.

20. decembra 2002 je Ministrstvo za informacijsko družbo pripravilo in v javno obravnavo dalo predlog Pravilnika o programski opremi in vmesnikih za zakonito prestrezanje komunikacij. Za kaj gre?

Obstoj pravilnika zahteva 130. člen Zakona o telekomunikacijah (ZTel), pravilnik pa naj bi predpisal primerne vmesnike in programsko opremo za zakonito prestrezanje telekomunikacij. Skratka, gre za "tehničen" dokument, ki ureja zakonito prisluškovanje (torej prisluškovanje, za katerega je izdan sodni nalog).

A pojdimo k stvari. Pravilnik določa obveznosti telekomunikacijskih operaterjev (telekomi in ISPji), da pristojnim službam (policiji in SOVI) omogočijo nadzor nad telekomunikacijami. Poleg same vsebine komunikacije (če je ta šifrirana ali kompresirana s strani operaterja, jo mora pristojni službi dostaviti nešifrirano in nekompresirano), mora operater sporočiti...

Vnunet - Kriminal: v vseh filmih zlikovci uporabljajo ne vem kakšne zaščite, 'pgp'je in podobno (odmislimo to, da na koncu geslo pogruntajo v treh poskusih, pa da je vse skup bolj podobno igranju s 3D studio Maxom...), ampak ne, da bi se oni, ki se po mnenju nekaterih (ZDA) ukvarjajo s kriminalom, kaj naučili. Torej, dva Wall Street Journal-ova novinarja sta kupila dva v Kabulu zaplenjena abaka (z Okni 2000), na njih pa so našli dokumente v naslovu nakazanega krožka. Rezultat uporabe 40-bitne enkripcije? Ih, 5 dni dela gruče računal, in gesla so bila zlomljena. Klik!

Slashdot - Ok tole je pa tok stvari o MS, da bom kar direktno prevedel članek iz Slashdota.
Evropska unija razmišlja o protimonopolnih ukrepih proti Microsoftu. Wall street Journal je danes objavil članek o načinu registracije Windows XP, ki je veliko ljudem, ki ne berejo Slashdota, očitno novost. IBM pravi, da je Microsoft aroganten. Microsoftov program za testiranje XP Beta je malce bolj odprt kot je bilo pričakovati. In na koncu najbolj smešna stvar - enega od grozilnih pisem, ki jih razpošilja BSA (v imenu MSja) je prejel OSDN (Open Source Developers Network).
Fun fun, več informacij pa najdete na linkih... dovolj o MSju za danes. :)