Hexus - Na včerajšnji prireditvi, namenjeni veliki najavi, nismo dobili novih procesorjev, nismo prejeli informacij o naslednjih generacijah Itaniumov kakor tudi nismo izvedeli, če bo Intel v resnici sodeloval z Applom pri izdelavi mobilnih čipov. Intel je namreč predstavil svoj bodoči proizvodni proces v velikosti 22 nm, ki s seboj prinaša veliko novost, po napovedih premierno na voljo že s procesorji Ivy Bridge. Gre za tridimenzionalne tranzistorje, ki prinašajo obilico prednosti.



V primerjavi z 32 nm čipi bo na 22 nm gostota tranzistorjev podvojena, a bo ob enaki zmogljivosti poraba padla na vsega polovico prejšnje. Vseeno obljubljajo znatno pospešitev z novimi procesorji. Namesto ploščate plasti polprevodnika pod vrati so se pri Intelu...

ComputerWorld - Intel je ta teden napovedal, da bodo investirali med šest in osem milijard dolarjev v štiri proizvodne obrate, ki jih imajo v ZDA, in v izgradnjo novega v zvezni državi Oregon. S tem bo Intel tudi odprl med 800 in 1000 novih delovnih mest že s samo gradnjo tovarn, kasneje pa več visokotehnoloških. Nadgradili bodo po dve tovarni v Arizoni in v Oregonu, kjer bodo do leta 2013 postavili še eno novo. Na ta način se bo Intel pripravil na prehod na 22 nm-proizvodni proces.

Intelov izvršni direktor Paul Otellini je ob tem dejal, da se investicija morda zdi prevelika, a prehod na 22 nm ni enostaven in zahteva veliko mero natančnosti. Masovna proizvodnja in skrb za dovolj nizek izmet sta druga...

Ars Technica - Razvijalci procesorjev so trčili v fizikalne omejitve višanja takta procesorjev, zato že nekaj časa razvoj poteka predvsem v smer tlačenja več jeder na en kos silicija in paralelizacije procesov. Za bistveno višje takte bo potrebno spremeniti fundamentalne pristope in prav to počnejo v IBM-u. V reviji Science poročajo o novih tranzistorjih, ki naj bi bili zgrajeni iz grafena (to je en atom debela plast sp² hibridiziranih ogljikovih atomov; več takih plasti skupaj tvori grafit).

Grafen je dobra izbira,...

Intel - Na IDF-u je Intel pokazal kar nekaj novosti, med njimi tudi prve načrte, kako bomo zakorakali v 22 nm-dobo. Intenzivni razvoj CPU-jev in SoC-ov v tej tehnologiji že poteka. Za prve jedro P1270, za druge P1271. Kot pravijo, večjih sprememb nova miniaturizacija ne bo prinesla, saj bodo lahko ponovno uporabili velik del opreme, ki služi že za 45 nm-tehnologijo. Za večjo učinkovitost bi se radi premaknili tudi k 16-palčnim rezinam silicija, a bodo morali isto idejo posvojiti tudi drugi proizvajalci, da se bo to splačalo.
Seveda je Intel tudi predstavil prve delujoče primerke čipov v 22 nm-tehnologiji, čeprav jih bomo uporabniki dobili šele leta 2011. Šlo je za 22 nm rezino, ki je imela 364...

TG Daily - Advanced Technology Investment Company (oz. ATIC), abudabijska investicijska družba, ki je finančno podprla ločitev AMDja na razvojni in proizvodni oddelek (Global Foundries), katerega ima tudi v večinski lasti, kupuje singapurski Chartered Semiconductors. Chartered, za katerega ATIC ponuja 1,8 milijarde $, si deloma lasti tudi država Singapur, prevzem, ki ga vodi CEO Global Foundries, Doug Grose, pa naj bi se zaključil v zadnjem letošnjem četrtletju.

Po besedah predstavnikov ATICa bo Chartered s prevzemom dobil dostop do opreme, kapitala in znanja Global Foundries, slednji pa bodo dobili dodatne proizvodne zmogljivosti in pogodbe za izdelavo čipov. Global Foundries, ki trenutno izdeluje procesorje za AMD, je pred kratkim dosegel dogovor še s ST Microelectronics, za katere bodo izdelovali čipe v 40 nm-proizvodnem procesu. Chartered, ki je v preteklosti že izdeloval čipe za AMD, ko so slednjemu manjkale proizvodne kapacitete, ima po drugi strani pogodbo z Microsoftom za izdelovanje...

X-Bit Labs - Fotolitografija je danes bistven korak v izdelavi polprevodniških čipov. Z ultravijolično svetlobo se skozi maske obseva silicijeve rezine, t.i. waferje, ki so prevlečeni z na UV svetlobo občutljivo plastjo. Med obsevanjem ta plast reagira le na osvetljenih mestih, ki ob jedkanju ostanejo nedotaknjena. Med izdelavo čipa se postopek ponovi večkrat, tja do petdesetkrat pri zahtevnejših čipih.

Težava je, da ima UV svetloba dokaj visoko valovno dolžino, vse do 400 nm. Danes je najbolj pogosta globoka UV svetloba, ki ima valovno dolžino manjšo od 300 nm in ki je v praksi že dosegla valovno dolžino 193 nm. A za vedno zahtevnejše proizvodne procese kmalu tudi to ne bo zadostovalo, pravzaprav pa so zavidanja vredni dosežki na področju optike, ki omogočajo izdelavo približno 4x manjših tranzistorjev od valovne dolžine uporabljene svetlobe.

Preboj na tem področju bo očitno omogočila jedrska fuzija, saj znanstveniki s pomočjo raziskav na področju jedrske fuzije predvidevajo, da bodo uspeli...

CNet - Lestvica najhitrejših 500 superračunalnikov, TOP500, je dobro znana, podobno pa je znano tudi dejstvo, da IBM na njej kraljuje že nekaj let, pravzaprav že od novembrske izdaje iz leta 2004, ko je vrh zavzel prvi Blue Gene/L sistem. A z vedno večjim poudarkom na porabi in varčnosti sistemov zelenemu gibanju ne morejo uiti niti superračunalniki, kjer je prav tako izredno močan IBM. Na lestvici Green500, ki računalnike s seznama TOP500 razvrsti glede na zmogljivost na Watt, je izmed prvih 20 sistemov kar 18 IBMovih. Na prvem mestu je superračunalnik, sestavljen iz BladeCentrov in nastanjen na Interdisciplinarnem Centru za Matematiko in Računsko Modeliranje Univerze v Varšavi. Le ta je s 536 Mflops/W kar 20 % bolj učinkovit od trenutno najhitrejšega sistema, IBMovega RoadRunnerja iz laboratorija v Los Alamosu, ki je s 444 Mflops/W kar četrti na lestvici.

Pri IBMu pravijo, da se zavedajo, da je iz dneva v dan bolj pomembna energetska učinkovitost zmogljivih računalnikov ter da surova...

X-Bit Labs - Želja, da bi Global Foundries postal eden glavnih proizvajalec pol prevodnikov in ne le AMDjev proizvodni del, so bile uslišane. O najemu njihovih storitev močno razmišlja nVidia, ki je tudi že v pogovorih z Global Foundries. Vodja nVidie, CEO Jen-Hsun Huang, pravi, da to ne pomeni, da bodo prekinili sodelovanje s TSMCjem, ki trenutno pokriva 90 % njihovih proizvodnih zahtev in je en najboljših proizvajalec polprevodniških čipov.

Gospod Huang pravi, da je glavni problem počasno prehajanje TSMCja na bolj zahteven proizvodni proces, zaradi česar bi lahko imeli konkurenčne težave v prihodnjem letu in naprej, ko Intel predstavi svoje zmogljivejše grafične čipe oz. če ATi svojo proizvodnjo prav tako preseli iz TSMCja v Global Foundries (o čemer so že razmišljali). nVidia je tako prvi izmed pomembnejših razvijalcev polprevodniških čipov, ki odprto govori o sodelovanju z Global Foundries. Slednji naj bi prve 32 nm proizvodne linije na High-K Metal tehnologiji zagnal že konec letošnjega...

X-Bit Labs - Tehnološka partnerja IBM in bivši AMDjev proizvodni del, Global Foundries, sta predstavila materiale in tehnologije, ki bodo potrebni za prehod na 22 nm proizvodni proces. Na simpoziju v japonskem Kyotu je Global Foundries prikazal način, kako EOT* debelino High-K metal tranzistorjev zmanjšati na raven, ki bo zadoščala ne le za 22 nm proizvodni proces, temveč tudi za kasnejše procese. Nova tehnologija bo nadvse primerna za mobilne in prenosne naprave, saj ne pričakujejo težav z uhajanjem toka, ki dvigne porabo čipa, obenem pa bodo lahko uporabljali še nižje napetosti, kar bo porabo še dodatno znižalo.

Napovedi, da se bo Mooreov zakon končal že pri 22 nm, očitno niso prispele na japonsko v tovarne Toshibe, saj se pripravljajo na morebitno proizvodnjo 16 nm tranzistorjev. To bodo dosegli z vnovično vrnitvijo germanija v svet mikroprocesorjev. Slednji je bil že nekaj časa tihi naslednik silicija, kateremu se izteka življenjska doba zaradi hitrega doseganja fizičnih omejitev. Preboj,...

Tweak Town - Podobno kot marsikateri proizvajalec, je tudi Global Foundries še pred začetkom Computexa novinarjem na ogled postavil dobrote. Tweak Townu je uspelo ujeti rezino, namenjeno visoko zahtevnim 6 jedrnim Istanbul Opteronom, 32 nm rezino, namenjeno mobilnim grafičnim čipom ter 28 nm rezino, ki bo sprva namenjena za čipe, ki imajo nizko porabo (predvsem RAM čipi, uporaba v ročnih mobilnih napravah). Masovna proizvodnja 32 in 28 nm rezin naj bi se začela že prihodnje leto. V izvorni novici si je mogoče ogledati tudi video.

engadget - Samsung je končno izdelal prve pomnilniške kartice s 30 nm proizvodnim procesom, kar je obljublja že od leta 2007. Takrat so povedali, da pričakujejo 128 GB pomnilniško kartico v vsaki digitalni kameri, a to zaenkrat še ne bo možno. Čeprav je 30 nm proizvodni proces omogočil prestop magične meje 16 GB, se je zaenkrat kapaciteta ustavila že pri 32 GB. Kartice te velikosti, skupaj s 16, 8 in 4 GB, so že v proizvodnji, datum dobavljivosti pa še ni znan.

Novica očitno velja za SD in podobne kartice majhnih dimenzij.

bit-tech.net - Prehod na 32 nm bo očitno prvi začel Intel, ki naj bi to naredil že letošnjo jesen z jedrom Westmere. Zato pa IBMova tehnološka aliansa (poleg IBMa so v njej še Samsung, Globalfoundries oz. bivši AMD, itd.) cilja na prehod na 28 nm, še preden bo Intel pomanjšal svoje 32 nm čipe. Standardi nove tehnologije so že postavljeni, zdaj pa je potreben le še razvoj. Pomanjšan proces bo uporabljal že znane, High-K metal tranzistorje, ki obljubljajo, kot vedno, več zmogljivosti in manjšo porabo. V primerjavi s 45 nm procesorjem naj bi 28 nanometraš porabil do 20 % manj energije, a obenem dodal 40 % zmogljivosti. Pomanjšanje seveda pomeni tdui manjše velikosti samih čipov, tako bo ena SRAM celica merila 0,12 mikrona, celica v 32 nm proizvodnem procesu pa meri 0,15 mikrona.

Prvi prodajni primerki naj bi bili na voljo v drugi polovici leta 2010, redna prodaja naj bi stekla v leto kasneje, še letos pa bo proces na voljo proizvajalcem za testiranje. Glavni cilj novega procesa je zaradi majhne...

TG Daily - IBM in njihovi strateški partnerji pri razvoju čipov so oznanili svojo prvo polno funkcionalno SRAM celico, izdelano v 22 nm tehnologiji.

Tovrstna vezja so relativno enostavni predhodniki dejansko koristnih vezij, ki bodo nekoč v serijski proizvodnji in kažejo na pomembno stopnjo pri razvoju postopka. Pravi procesorji, izdelani v tej tehnologiji, so še vedno kaka 3 leta v prihodnosti, vendar novica pomeni dober znak, da bodo skupina IBM in njegovi partnerji uspel premagati še preostale ovire tja do konca leta 2011.

22 nm je dve generaciji naprej in kar malo nenavadno v trenutku, ko pri AMDju še ni uradno zaživela niti 45 nm proizvodnja. Intel je SRAM celico v 32 nm tehnologiji prikazal že septembra lansko leto in pričakovati je, da bo letos na IDF morda videti že kak prototip na tej geometriji.

Zanimivo je tudi to, da je IBM napovedal, da bo imel na 32 nm najboljši "high-K metal gate" proces, ki bo preprosto brez konkurence.

Pravijo, da je to prvič v zadnjih nekaj desetletjih,...

Hindustan Times - Tranzistorji so pravkar postali še hitrejši, saj so na univerzi v Illinoisu podrli svoj lastni rekord, ki je do sedaj znašal 509 gigahertzev (GHz). Novi rekord je za 57 GHz višji, torej 566 x 10⁹ nihajev (sprememb stanja) v sekundi.

Običajni tranzistorji so sestavljeni iz germanija in silicija, ti super-hitri, pa iz "indijevega fosfida in indij-galijevega arzenida". Da ne bom ustrelil kakšnega kozla pri prevajanju strokovnih izrazov iz angleščine, bo najbolje, da si (tisti, bolj fizikalno naravnani) sami ogledate, kaj jim to omogoča. Zanimiv je njihov cilj, ki so si ga postavili - izdelati teraherčen (1000 GHz) tranzistor. So že na polovici. [:D]

24 ur - Tokrat so znanstveniki na Japonskem pospešili delovanje transparentnih tranzistorjev. Pohitrili so jih kar za 10 krat, kar pomeni, da naj bi bili uspešni pri zasnovi "nevidnih" naprav - na primer prosojnih zaslonov. Transparentni tranzistorji, ki so jih sicer zasnovali v ZDA, so izdelani iz enokristalnih oksidov polprevodnikov (iridij-galijevega in cinkovega oksida) in se skoznje dobesedno vidi, saj so prosojni. Seveda gre za razvojne cikle, ki še zdaleč ne pomenijo dostopnosti tovrstnih izdelkov širši javnosti. Morda jih bodo uporabljali šele naši vnuki, kot mi danes LCD zaslone, da o ceni niti ne govorimo. Novica.

Reuters - Kako se mu je že reklo? Zmija Brzič al nekaj takega... Kakorkoli. IBM je danes objavil vest o svojem novem -- obenem tudi najitrejšem -- komunikacijskem čipu na svetu. Skupek tranzistorjev, temelječ na silicij-germanijevi ploščici utripa pri 110 GHz ter nadaljuje IBMjevo tradicijo izdajanja novih rekorderjev na tem področju.

Vezje je namenjeno vdelavi v superzmogljive komunikacijske naprave, kot so recimo razni usmerjevalniki (predvsem Ciscovi) in pretikala ('switch'), ki so seveda povezani preko optičnih vodov, po njih pa prste steguje tudi vojska. Po besedah Franka Dzubeck-a, predsednika svetovalne skupine pri 'Communications Network Architects', je poglavitna prednost vezja ravno prisotnost dodatnega sloja germanija, saj na njem tranzistorji delajo bolje ter porabijo manj energije.

Konkurenca pak ne spi: Conexant Systems, majhno kalifornijsko podjetje, razvija (takisto na silicij-germanijevi osnovi) 200 GHz vezje.

Dan's DATA - Računalničarji so že od nekdaj radi vtikali razno razne neonke v računalnik. Te stvarce so nadvse primerne za olepšanje povprečno dolgočasnega računalnika. Tako pravi tudi Dan, ki se je malce poigral z raznobarvnimi neonkami. Njegov članek najdete tukaj.