The Register - V Redmondu so odprli denarnico in kupili kanadsko podjetje Opalis Software, ki izdeluje orodja za vzdrževanje podatkovnih centrov. Točnih podatkov o vrednosti transakcije niso želeli podati, a so pri 451 Group izbrskali, da naj bi šlo za 60 milijonov dolarjev vreden posel. Najpomembnejši izdelek prevzemne tarče je Opalis Integration Server, ki bo poslej integriran v Microsoft Systems Center. Microsoftov podpredsednik Brad Anderson je dejal, da gre za ključen korak pri izpolnitvi njihovih idej o dinamični iniciativni za podatkovne centre. Z novo tehnologijo, ki jo bo podjetje iz Toronta prineslo, bo imel Microsoft najpopolnejšo zbirko opreme za virtualizacijo, ki jo lahko ponudi en proizvajalec, so dejali v Opalisu.

CNET News - Precej pogosta trditev, ki pa po besedah Carla Andersona, uslužbenca IBMa, zdaj drži. Anderson se ukvarja s snovanjem strežniških sistemov in meni, da bo zakon veljal le še generacijo ali dve za najhitrejše modele procesorjev. Slednji vsebujejo vedno več in več jeder ter predpomnilnika, zato bo zakon lahko veljal. A za vsakodnevna opravila večina uporabnikov ne potrebuje toliko jeder in predpomnilnika, zaradi česar se bo hitrost večanja zmanjšala. Problem je tudi v ceni razvoja čipov in postavljanja in vzdrževanja tovarn za izdelavo teh čipov. Eksponentna rast enostavno ni več ekonomična, sploh v teh kriznih časih.

Anderson za prihodnost stavi na 3D čipe (kjer so plasti tranzistorjev naložene ena na drugo), optične povezave v sistemih ter računanje z grafičnimi pospeševalniki, ki je trenutno že precej popularno, na tem področju pa sta močna AMD s svojo grafično divizijo ATi in nVidia, še letos pa naj bi se jima pridružil tudi Intel z Larrabeejem.

Yahoo News - Ukrepi proti finančni krizi so različni, kažeta delovanji IBM-a in Intela. Slednji je pretekli mesec napovedal, da bo v svoje obrate v ZDA investiral sedem milijard dolarjev, od česar si obetajo dolgoročne koristi. IBM pa je včeraj napovedal drugačno taktiko boja. V novem krogu odpuščanj bodo na cesto poslali 5000 zaposlenih v ZDA, s čimer želijo še zmanjšati stroške. Skupaj v ZDA IBM zaposluje 115.000 ljudi, po celotnem svetu pa 400.000. Vesti so posebej nepričakovane, ker je IBM v zadnjem četrtletju leta 2008 zabeležil 12-odstotno rast dobička, ki se je povzpel na 4,4 milijarde dolarjev, na letni ravni pa na 12,3 milijarde. Spletni časniki še poročajo, da bo IBM teh 5000 ljudi moral nadomestiti, le da bo to storil z Indijci, ki so seveda mnogo cenejši od Američanov.

Slo-Tech - Naslednik trenutnih procesorjev Nehalem, Westmere, oz. natančneje 6-jedrni čip s kodnim imenom Gulftown, bo morda deloval tudi na že obstoječih matičnih ploščah, saj bo uporabljal enako podnožje, kot trenutni Core i7 procesorji. Intel sicer še nima delujočega prototipa, da bi to tezo preizkusil, a menijo, da bo kombinacija prihajajočega 6-jedrnika in že obstoječe plošče z X58 čipovjem delovala, če se je proizvajalec pri snovanju le-te držal Intelovih navodil.

Če kombinacija ne bo delovala, bodo seveda potrebne nove matične plošče oz. vsaj večje revizije trenutnih modelov, vsekakor pa bo moč uporabiti trenutni, DDR3 pomnilnik.

Schneier.com - Saar Drimer, Steven J. Murdoch in Ross Anderson iz University of Cambridge so spet postregli z nadvse zanimivim člankom z naslovom Optimised to Fail: Card Readers for Online Banking.

V članku so se lotili varnostne analize bančnega protokola za Chip Authentication Programme, ki omogoča overjanje komitentov in njihovih transakcij pri spletnem in telefonskem bančništvu. Komitent od svoje banke dobi poseben čitalec, v katerega vstavi svojo pametno bančno kartico ter vnese PIN kodo. Na napravi se nato prikaže enkratno geslo, s katerim se komitent nato lahko prijavi na spletno stran banke. Komitent pa od banke lahko prejme tudi posebno kodo, ki jo vnese v napravo (tim. challenge), po vnosu prave PIN številke in ob prisotnosti pametne bančne kartice pa naprava zgenerira odgovor (tim. response). Na podoben način je mogoče podpisovati tudi posamezne transakcije.

Banke so sistem razvile z namenom zmanjšati goljufije pri spletnem bančništvu, a kot so ugotovili Drimer, Murdoch in Anderson,...

AMD - Na CES-u je AMD razkril, da namerava izdelati superračunalnik, ki bo sestavljen iz več kot tisoč Radeonov HD 4870, ki jih bodo usmerjali AMD-jevi Phenomi II na 790 matičnih ploščah. Po načrtih naj bi ta zmogel več kot petaflop računske moči, ki bo na voljo vsakomur, od igralcev iger do izdelovalcev 3D-animacij. AMD pravi, da je njihov cilj omogočiti poganjanje videoiger in drugih grafično zahtevnih aplikacij s pomočjo internetnega oblaka na vsaki prenosni napravi, ki ima internetni brskalnik. Fusion Render Cloud, kot se superračunalnik imenuje, bo opravil vso težaško delo, uporabnikova napravica pa bo morala zgolj predvajati rezultat, kar bo blagodejno vplivalo tudi na avtonomijo baterij. V projektu, ki bo dokončan pred drugo polovico letošnjega leta, sodelujejo mnogi znani partnerji, med drugimi EA, HP in Dell.

Schneier.com - Raziskovalci Cambridge University (Saar Drimer, Steven J. Murdoch in znani profesor Ross Anderson) so ugotovili, da dve znani napravi za plačevanje s pametnimi bančnimi karticami (tim PIN Entry Device) Ingenico i3300 in Dione Xtreme ne omogočata zadostne zaščite bančnih kartic z čipom.

Problem je v tem, da transakcija med bančno kartico z čipom in napravo za vnos PIN kode ni šifrirana. To omogoča prestrezanje komunikacije, na podlagi česar napadalec lahko izdela kopijo kartice (na magnetni kartici). Kljub temu, da naprave za vnos PIN kode ne onemogočajo takšnega prestrezanja, so bile certificirane in se še vedno uporabljajo. Oprema za napad stane le nekaj sto britanskih funtov, izvesti pa ga je mogoče na razmeroma enostaven način.

Kljub temu, da naj bi nove kartice za avtentikacijo transakcije uporabljale tehnologijo iCVV (ki izvaja avtentikacijo plačila s pomočjo digitalnega certifikata v čipu kartice), tudi novejše kartice (v Britaniji izdane februarja letos) še vedno...

Wired News - V Wiredu so objavili članek z naslovom Exclusive: I Was a Hacker for the MPAA. Gre za pogovor z Robertom Andersonom, hekerjem, ki naj bi ga najela MPAA, da jim priskrbi podatke o popularnem torrent trackerju TorrentSpy.

Anderson naj bi tako po naročilu MPAA vdrl v TorrentSpyev sistem in prestrezal njihovo e-pošto. Za "delo" naj bi dobil 15.000 ameriških zelencev, pogodba pa je vsebovala klavzulo, da morajo biti podatki pridobljeni zakonito. Anderson sicer trdi, da so mu neuradno dali vedeti, da naj podatke pridobi na kakršenkoli način.

Anderson je na sodelovanje pristal, ker si je želel "dolgoročnega sodelovanja" z založniško industrijo, vendar je ta kmalu po opravljenem "delu" izgubila zanimanje zanj. Očitno iz razočaranja, se je nato obrnil najprej na lastnike TorrentSpya, sedaj pa še na javnost.

Vsekakor zanimiv članek o domnevnih nelegalnih metodah varuhov avtorskih pravic...

BBC - BBC poroča o zaskrbljenosti profesorja Rossa Andersona z univerze v Cambridegu glede težav, ki bi jih represivnim organom in drugim državnim agencijam lahko prinesel prihajajoči operacijski sistem Windows Vista. Ta naj bi razširil uporabo enkripcije, ki je v Visti sicer primarno namenjena uveljavljanju Trusted Computing-a zaradi varovanja avtorskih vsebin ter zaščite uporabnika pred zlonamerno kodo.

Anderson je tako pozval britansko vlado, da sprejme ukrepe za zagotovitev stranskih vrat, ki naj bi omogočala dostop do kriptiranih vsebin na osebnem računalniku, ne da bi bilo potrebno poznati geslo. Osumljenci kaznivih dejanj, ki uporabljajo enkripcijo podatkov naj bi že danes v svojo obrambo navajali, "da so pozabili geslo". Z razširjeno uporabo enkripcije vsebin na trdem disku naj bi to preiskovalcem predstavljalo resen problem.

"Ministrstvo za notranje zadeve bi se moralo pogovarjati z Microsoftom že sedaj in ne šele tedaj, ko bo sistem na voljo", je dejal zaskrbljeni profesor....

The inquirer - Trenutno so pri proizvajalcih čipov blazno popularne tovarne za proizvodnjo 12 inčnih vaferjev (izredno čist silicij, ki ga uporabljajo za izdelavo čipov). Pri Intelu se tega močno zavedajo, zato so se odločili, da malce posodobijo svojo tovarno v Oregonu, ki se bo odslej imenovala fab D1D. Razširitev že obstoječe tovarne bo Intel olajšala za kar 2 milijardi $. Novi prostori bodo obsegali 10 sob na 100.000 kvadratnih čevljih, proizvodnja v njih pa se bo se bo začela konec leta 2003. Seveda Intel ne namerava posodobiti tovarne samo zato, da bi se hvalil s tehnološko naprednostjo, ampak zaradi precej manjših stroškov, kot pri tovarnah za izdelavo 8 inčnih vaferjev. Po poročanju The Inquirerja, bo Intelova posodobljena tovarna proizvajala čipe na osnovi 0.13 mikronske tehnologije in porabila za 40 % manj energije in vode, kot pri "8 inčnih" tovarnah, povečala pa naj bi se tudi sama proizvodnja. Intel naj bi v prihodnjih letih uporabljal 4 takšne tovarne....