CERN - Danes ob 14.00 uri je v CERN-u potekala novinarska konferenca, na kateri so predstavili zadnje rezultate eksperimentov ATLAS in CMS, s katerima iščejo Higgsov bozon. Čeprav so mnogi mediji sprva poročali, da so v CERN-u odkrili Higgsov bozon, to ne drži. Predstavili so zgolj rezultate, katerih statistična analiza razkriva nepojasnjeno anomalijo v energijskem intervalu, kjer bi se še lahko skrival Higgsov bozon.

Pravzaprav gre zgolj za še eno izmed novinarskih konferenc, ki jih v CERN-u priredijo večkrat letno, da predstavijo zadnje rezultate. Nazadnje so to storili letos novembra, ko so pokazali rezultate letošnje pomladi. Tokratna konferenca je bila posvečena rezultatom, ki so bili odkriti zatem. ATLAS-ovi kažejo, da ima Higgsov bozon...

Ars Technica - Izteka se življenjska doba trkalnika delcev Tevatron v zvezni državi Illinois, ki bo danes ob 14.00 po lokalnem času prenehal delovati. Trkalnik, ki aktivno deluje od leta 1985, bo za vedno ugasnil superprevodne magnete, čemur bo sledila dvourna zabava; oboje bo mogoče spremljati v neposrednem prenosu. S tem bo absolutni primat na področju subatomskih raziskav s trki prevzel ženevski CERN, ki je sicer že sedaj večji in dosega večje energije od Tevatrona.

Ni pa se to vedno zdelo tako. V 90. letih so ZDA velikopotezno načrtovale ogromen trkalnik SSC, ki bi presegal celo današnje zmogljivosti LHC-ja. Zaradi težav s financiranjem je ostal napol zgrajen sredi Teksasa, kjer čaka na kupca. Sedaj se poraja enako vprašanje,...

Nature - Konec julija so po internetu zakrožile novice, da so v ženevskem trkalniku naposled le odkrili sledi Higgsovega bozona. Ker se je to že zgodilo nekajkrat prej, smo bili kot marsikdo tudi na naši strani skeptični in o tem nismo posebej pisali. Kot že ničkolikokrat poprej se je izkazalo, da so bili fiziki preuranjeni. V najnovejši številki Nature ugotavljajo, da Higgsovega bozona še vedno ni na spregled.

Na konferenci Lepton Photon, ki je potekala v Bombaju v Indiji, so teoretiki z Univerze Pariz-jug v Orsayju povedali, da šibak signal pri energiji 144 GeV ne bo obrodil sadov. Čeprav sta ga ločeno videli skupini ob detektorjih ATLAS in CMS v CERN-u ob spremljavi povečanega števila bozonov W, kot to napoveduje standardni...

Slo-Tech - Aprila so iz trkalnika Tevatron v Illinoisu sporočili, da so morda odkrili nov delec, saj drugače ne morejo razložiti neznanega vrha v eksperimentalnih podatkih pri trku protonov in antiprotonov, ki je poleg bozona W nastal pri energiji 144 GeV. Novoodkriti delec ni mogel biti Higgsov bozon, zato so znanstveniki še bolj zastrigli z ušesi, kaj neki naj bi skupina CDF našla. Izkazalo se je, da ničesar.

Ekipa DZero je še enkrat neodvisno temeljito pregledala zbrane podatke in vrha ni mogla najti (znanstveni članek). Povedali so, da so izsledki povsem v skladu s standardnim modelom, tako da ni nobenega govora o kakršnemkoli novem neznanem delcu. Pregledali so več kot 200 bilijonov trkov delcev in niso mogli najti vrha...

PhysOrg.com - Povsem nepričakovani so v trkalniku Tevatron v ZDA objavili, da so morda odkrili nov osnovni delec, ki pa ni tako želeni Higgsov bozon. Več kot leto dni so študirali neznani vrh v eksperimentalnih podatkih, ki ga nikakor niso mogli razložiti. Kaj točno je delec z maso 144 GeV, katerega razpadne produkte so zaznali, še ni povsem jasno. Odkritje je kar pomembno, saj o njem poroča celo The New York Times, imeli pa so tudi tiskovno konferenco.

Znanstveniki o odkritju poročajo v članku Invariant Mass Distribution of Jet Pairs Produced in Association with a W boson in ppbar Collisions at sqrt(s) = 1.96 TeV, ki ga recenzentje še pregledujejo...

Slo-Tech - Ob koncu tega leta bo presahnil finančni vir za illinoiški pospeševalnik delcev Tevatron, zato bo septembra letos prisiljen po 26 letih obratovanja (zgrajen je bil leta 1983, prve trke pa so izvedli 1985.) zapreti svoja vrata. Leto 2011 je bilo že prvotno načrtovano za konec delovanja, a so nato tekla pogajanja za triletno podaljšanje obratovanja. Spričo finančne krize se je ameriško Ministrstvo za energijo odločilo, da Tevatron zaprejo po prvotnem načrtu, to je letos. Kot so zapisali v pismu, bo vse naloge Tevatrona v enakem času bistveno laže dosegel trkalnik v CERN-u, zato podaljšanje življenjske dobe Tevatrona ni smiselno. Tevatron bo ugasnil superprevodne...

Heise - Veliki hadronski trkalnik (LHC) resda še ni dal dokončnega odgovora o usodi Higgsovega bozona in je nenehno tarča kritik, a znanstveniki so z njegovim letošnjim izplenom zadovoljni. Za letos zastavljen cilj so namreč izpolnili.

Dosegli so načrtovano luminoznost protonskega curka 10³² cm^-2 s^-1, kar je pomembno pri iskanju izmuzljivega bozona. Luminoznost je pomembna količina, ki se izračuna kot produkt števila delcev na časovno in površinsko enoto ter motnosti tarče (ki je povezana s frekvenco trkov). Podatki iz eksperimenta ATLAS pričajo o 1,4 . 10³² cm^-2 s^-1, kar je dvakrat manj od tiste v Tevatronu. A sčasoma naj bi LHC zmogel še dva velikostna razreda večjo luminoznost.

Kaj dosti več od LHC-ja letos ne bomo dobili, saj bodo vanj...

CNet - Po zagonu velikega hadronskega trkalnika je v soj žarometov spet priletel CERN, fiziki in črne luknje, zato je na spletu spet več debat o njih. Na CNet so opravili zanimiv intervju z doktorjem Paulom Jacksonom s stanfordske univerze, ki trenutno živi in dela v CERN-u za eksperiment Atlas.

Poleg klasičnih vprašanj za fizikalno nepodkovano občinstvo, kot so ta o črnih luknjah, ki jih bojda proizvaja CERN in nas utegnejo požreti, o potovanju skozi čas, avtor nekaj časa posveti tudi nekoliko manj klišejskim. Na primer kaj bi se zgodilo s človekom, ki bi se postavil na pot curka protonov (to se je v Sovjetski zvezi že zgodilo), katere igre igrajo in, za nas najbolj zanimivo, katere...

Ars Technica - Nesrečni veliki hadronski trkalnik (LHC), ki so ga v CERN-u postavili pred dobrim letom dni, a se je le nekaj dni po poskusnem obratovanju zaradi razlitega helija vse skupaj ustavilo, se vrača med žive. Na naših straneh smo vas nekajkrat obvestili o poteku popravil, pri čemer smo vsakokratni napovedi običajno prišteli kakšen mesec. Tokrat iz Švice prihajajo boljše novice.

Trkalnik namreč počasi dosega delovno temperaturo. Sedemindvajsetkilometrski obroč se počasi ohlaja na 1,9 K, kolikor znaša delovna temperatura. Prve trke naj bi tako začeli izvajati čez pet tednov, če ne bo popustil kakšen drugi člen tega preciznega instrumenta. Poleg nizke temperature, ki je nižja od temperature mikrovalovnega...

Slashdot - CERN je še vedno na (celo)letnem remontu, medtem pa na drugi strani Atlantika v Fermilabu pospešeno delajo. Odkrili so še en čuden delec, in sicer barion Ω_b. Ta dvojno čuden delec, ki sestoji iz dveh kvarkov čudnost in enega kvarka dno (s,s,b), je eksotični sorodnik protona (ta sestoji iz dveh kvarkov gor in enega dol) in ima šestkrat večjo maso. Njegovo odkritje in umestitev na "peridoni sistem barionov" sta pomembni, ker krepita zaupanje fizikov v razlago snovi, ki jo nudi standardni model. Hkrati pa se rezultati tega eksperimenta ne skladajo z leta 2008 objavljenimi podatki preizkusa DZero.

V trkalniku delcev Tevatron so zaleteli skupaj več kot 1000 bilijonov protonov in antiprotonov, našteli pa so 16 primerov, ko so nastali delci nosili za barione Ω_b značilen podpis. Ta v svojem življenju prepotuje delček milimetra, nato pa v bilijoninki sekunde razpade v lažje delce (točen razpolovni čas je 1,13+0,53-0,40 bilijoninke sekunde). Njegova masa je približno 6000 MeV/c². Klik!...

Slashdot - Fermilab je včeraj še nekoliko skrčil habitat, kjer bi utegnil tičati izmuzljivi Higgsov bozon. Na podlagi prejšnjih eksperimentov so v Fermilabu ocenili, da mora njegova masa ležati v intervalu 114 and 185 GeV/c². Združeni izsledki iz preizkusov CDF in DZero v Tevatronu pa sedaj kažejo, da s 95-odstotno gotovostjo Higgsov bozon ne more imeti mase med 160 in 170 GeV/c². Z 90-odstotnim intervalom zaupanja pa njegova masa ne leži med 157 in 185 GeV/c². Prav iskanju tega misterioznega delca je namenjen tudi CERN-ov LHC, ki pa je trenutno v popravilu, tako da bomo morali, če ga Američani ne bodo odkrili prej, počakati še vsaj do konca leta, ko bodo v Ženevi zagnali svoj trkalnik. Če pa Higgsovega bozona ne bomo odkrili, se bo potrebno ozreti za novimi teorijami, ki bodo pojasnile maso nekaterih elementarnih delcev.

New Scientist Tech - New Scientist navaja da so v ženevskem CERN-u, rojstnemu kraju interneta, vklopili največji superprevodni magnet. Magnet so ohlajali na -269°C šest tednov, prav tako so tudi tok višali v stopnjah do 21000 amperov.



Nova pridobitev švicarskega laboratorija je del LHC-ja (Large Hadron Collider), ki bo začel z naslednjim letom obratovati. LHC bo med drugim analiziral trke med protoni. Veliko pričakovanje je morebitna potrditev hipotetičnega Higgsovega bozona. Higgsov bozon izhaja iz kvantizacije Higgsovega polja, ki delcem podeli maso, a je še eksperimentalno nepotrjen. Da so na dobri poti potrjuje zaznava mionov med testnim delovanjem Atlas detektorja.

New Scientist - Takoimenovanemu Standardnemu modelu, ki opisuje družbo nekaj čez 1000 delcev, ni kaj dosti očitati. Vse nekako deluje tako, kot predvideno. Razen da Peter Higgs še ni dobil Nobelove nagrade za svojo domnevo o Higgsovem bozonu, ki bi nekako zaokrožil ta model z odgovorom na vprašanje - od kod masa? Ko so se pred leti v CERNU trudili odkriti ta delec, jim ni uspelo. Tudi v ZDA jim ne gre. Vsaj do 2009 jim baje ne bo ratalo potrditi ali ovreči Standardnega modela. Mogoče zna biti še zanimivo in ta znanost še ni dokončana. Link.

New Scientist -

Pojavila se je nova teorija o koncu vesolja. Ta pravi, da bi se to lahko zgodilo že v naslednjih 22 milijardah let. "Krivec" naj bi bila t.i. repulzivna sila, ki sedaj trga narazen galaktične clusterje in naj bi sčasoma delovala na čedalje manjših razdaljah in nazadnje raztrgala tudi atome. To bi se zgodilo v zadnjem delčku sekunde. Odgovornost za to nosi t.i. negativna energija.

Tako konec to pravzaprav sploh ne bi bil, temveč "zmaga" negativne energije, kar pa ni nujno slabo, saj "negativna" nima nujno negativnega pomena. [:D] Udeležite se lahko nastajajoče debate v našem forumu, ali pa le preberete izvirno novico.