Predsednica ECB Christine Lagarde je nazadnje junija letos poudarila, da zasebne kriptovalute, četudi stabilni žetoni, predstavljajo tveganja za monetarno politiko in finančno stabilnost. Namesto tega ECB želi uvesti digitalno centralno valuto, za kar pa bo potrebna sprememba evropske zakonodaje. Komercialne banke pa so zaskrbljene, da jim bo takšna digitalna valuta močno skrhala bazo komitentov, ki bi lahko svoja sredstva pretočili v digitalno valuto in shranili pri ECB.
Zato so se ING, Banca Sella, KBC, Danske Bank, DekaBank, UniCredit, SEB, CaixaBank in Raiffeisen Bank International odločile narediti lastno stabilno kriptovaluto. K projektu vabijo tudi druge banke, poudarjajo pa nujnost, da se Evropa otrese hegemonije ZDA na področju plačilnih sistemov. Nova kriptovaluta, ki bo v skladu z evropsko uredbo o kriptosredstvih (MiCA), bo korak proti večji samostojnosti, trdijo. Trenutno je 99 odstotkov vseh stabilnih žetonov vezanih na ameriški dolar (292 milijard dolarjev), na evro pa le 500 milijonov evrov.
