Slo-Tech - Vojaki, ki so si morali zapomniti protokole za rokovanje z jedrskim orožjem, so uporabljali aplikacije za izdelavo virtualnih učnih kartic (flashcard apps), ki so javno razkrile tajne informacije o jedrskem orožju. Preiskovalni portal Bellingcat je ugotovil, da so bile številne učne kartice, ki so si jih izdelali vojaki, javno dostopne. Na njih so bile dostopne informacije o protokolih za jedrsko orožje in nekatere lokacije v Evropi. Šest lokacij neuradno že poznamo, uradno pa jih niti ZDA niti nobena izmed gostiteljskih držav ne potrdi.

Na učnih karticah so tudi informacije, kateri bunkerji vsebujejo pripravljeno orožje (hot) in koliko jih je. Razkrili so tudi podatke o lokaciji nadzornih kamer, patruljiranju, identifikacijske podatke za vstop v baze, protokole za komuniciranje ogroženosti vojakov itd. Odkrili so kartice, ki so jih pripravili vojaki iz vseh šestih lokacij jedrskega orožja v Evropi (Kleine Grogel v Belgiji, Aviano in Ghedi v Italiji, Büchel v Nemčiji, Volkel na...

Slo-Tech - Ameriško ministrstvo za energetiko je skupaj z IBM ustanovilo javno-zasebni konzorcij, ki naj bi raziskovalnim inštitucijam zagotovil računsko moč za preiskave na področju virusa Covid-19. Ker je novico na dopoldanski novinarski konferenci razglasil predsednik Donald Trump, se je njegov opis projekta glasil nekoliko bolj slikovito: "Da spustimo z vajeti moč ameriških superračunalnikov!" Kot so potem nekoliko bolj vsebinsko pojasnili pri IBM, bo znanstvenikom na voljo 16 sistemov, s 775.000 procesorskimi jedri in 34.000 grafičnimi procesorji, ki bodo v seštevku zmogli 330 petaflopov računske moči. Ta bo namenjena za različne projekte na področju epidemiologije, bioinformatike in molekularnega modeliranja.

Konzorciju so se že pridružila nekatera druga ameriška podjetja, denimo Google, Hewlett Packard Enterprise, Amazon in Microsoft ter številne akademske inštitucije, kot so MIT, Oak Ridge National Laboratory in NASA. Zainteresirane znanstvene inštitucije se lahko za sodelovanje...

Slashdot - Še na junijski lestvici najhitrejših superračunalnikov na svetu je bila na prvem mestu ameriška Sequoia s 16,32 petaflops (tisoči bilijonov operacij s plavajočo vejico na sekundo), sedaj pa jo je za skoraj četrtino prehitel Titan. Oak Ridge National Laboratory (ORNL) je danes predstavil nov superračunalnik, ki po testih sodeč presega zmogljivost 20 petaflops. Več kot 90 odstotkov te moči odpade na grafične čipe GK110, se je pohvalila Nvidia.

Sistem Cray XK7 sestavlja 18.688 vozlišč, ki imajo vsako po 16 jeder v obliki AMD-jevih procesorjev Opteron 6274 in grafičnih procesorjev Nvidia Tesla K20 (skupno 299.900 grafičnih jeder). Skupno ima na voljo 700 TB pomnilnika. Gre torej za v zadnjem času že ustaljeno kombinacijo centralnih (CPU) in...

ComputerWorld - Moskovska državna univerza je objavila, da bodo do leta 2013 zgradili nov superračunalnik, ki bi se na sedanji lestvici najhitrejših zavihtel na drugo mesto. Na tej vodi japonski superračunalnik K, ki zmore 10.510 bilijonov operacij s plavajočo vejico na sekundo (10,51 petaflops), Rusi pa ciljajo na hitrost 10 petaflops. Konkurenca je daleč zadaj, saj je naslednji kitajski Tianhe-1A s komajda 2,57 petaflops, za njim pa prvi ameriški predstavnik Jaguar z 1,76 petaflops.

Za rusko univerzo bo nov superračunalnik sestavljalo domače visokotehnološko podjetje T-Platforms. Uporabili bodo tehnologijo procesorjev Sandy Bridge (ali Ivy Bridge) Xeon skupaj z naslednjo generacijo Nvidiinih grafičnih procesorjev Kepler (izjava za javnost), če bodo na voljo pa tudi že Intelove MIC-e. Trenutno ima moskovska univerza...

Slo-Tech - Kitajska je lani v Tiandžinu postavila nov najzmogljivejši superračunalnik na svetu, ki se imenuje Tianhe-1A. Sestavlja ga 7.168 grafičnih procesorjev NVIDIA Tesla M2050 ter 14.336 procesorjev Xeon X5670. Na sintetičnem testu je zmogel 2.507 bilijonov operacij s plavajočo vejico na sekundo (2,7 petaflops), s čimer je prepričljivo prevzel vodstvo na lestvici Top 500. Kitajci niso tratili časa, ampak so ga hitro zaposlili z uporabnimi izračuni, kjer je prav tako postavil svetovni rekord.

Na njem so modelirali obnašanje sistema s 110 milijardami atomov, ki je opisoval kristalinični silicij v sončnih celicah in polprevodnikih. Doslej najobsežnejša simulacija je opisala 49 milijard atomov,...

ComputerWorld - Te dni v Portlandu v Oregonu v ZDA poteka 22. konferenca na temo superračunalnikov, kjer se pametni ljudje srečajo in razmišljajo, kako sestaviti še hitrejše in zmogljivejše stroje. Namreč, trenutni rekorder je Cray XT5 z 224.256 jedri, ki domuje v Oak Ridge National Laboratory in zmore 2,3 petaflopa operacij na sekundo. Smeli načrti 11.000 tam zbranih mož pa so gradnja superračunalnika, ki bo vsaj tisočkrat zmogljivejši. Te supermašine v razredu eksa, naj bi omogočile iskanje odgovorov na nekatera vprašanja znanosti, za katera trenutno enostavno nimamo dovolj surove moči - med drugim študij podnebja, obnašanje fuzijskih reaktorjev pri milijonih stopinj Celzija in podobno.

Mejo teraflopa smo dosegli leta 1997, nato pa smo potrebovali 11 let za dosego petaflopa, kar je dosti bolje od Moorovega zakona. Kdaj bomo torej zmogli eksaflop? Bojda okrog leta 2018, če bo Moorov zakon obveljal. Trenutno najmočnejši superračunalnik porabi 7 MW, tisočkrat hitrejši pa bi lahko požrl do 2 GW,...

CNet - Lestvica najhitrejših 500 superračunalnikov, TOP500, je dobro znana, podobno pa je znano tudi dejstvo, da IBM na njej kraljuje že nekaj let, pravzaprav že od novembrske izdaje iz leta 2004, ko je vrh zavzel prvi Blue Gene/L sistem. A z vedno večjim poudarkom na porabi in varčnosti sistemov zelenemu gibanju ne morejo uiti niti superračunalniki, kjer je prav tako izredno močan IBM. Na lestvici Green500, ki računalnike s seznama TOP500 razvrsti glede na zmogljivost na Watt, je izmed prvih 20 sistemov kar 18 IBMovih. Na prvem mestu je superračunalnik, sestavljen iz BladeCentrov in nastanjen na Interdisciplinarnem Centru za Matematiko in Računsko Modeliranje Univerze v Varšavi. Le ta je s 536 Mflops/W kar 20 % bolj učinkovit od trenutno najhitrejšega sistema, IBMovega RoadRunnerja iz laboratorija v Los Alamosu, ki je s 444 Mflops/W kar četrti na lestvici.

Pri IBMu pravijo, da se zavedajo, da je iz dneva v dan bolj pomembna energetska učinkovitost zmogljivih računalnikov ter da surova...

Slo-Tech - Še ena izmed mnogih Asusovih plošč, ki pa tokrat ni samo še en model iz množice, saj prinaša, sicer dokaj nišno, a vseeno zelo uporabno lastnost - 7 PCIe x16 rež. Od teh so 4 čistokrvne, povezane s 16 stezami, 3 pa z le osmimi. Namen tega razloži beseda v imenu plošče, Supercomputer. S prihodom DX 10 grafičnih kartic sta tako nVidia kot ATi namreč prešla na Unified Shader arhitekturo, ki ni več uporabna zgolj za izrisovanje 3D slik, temveč je popolnoma sposobna običajnega preračunavanja podatkov. Sprva so GPGPU oz. računanje z grafičnim čipom s pridom izkoristili Folding @ Home in ostali podobni projekti, kjer se uporablja distribucijsko računanje, danes se...

Heise - Evropa bo dobila svoj prvi superračunalnik, kateremu se bo zmogljivost merila v petaflopsih. Gre za IBM-ov BlueGene/P, ki ga je kupil nemški raziskovalni center Jülich v Stuttgartu za neznano vsoto, nekaj pa bosta zraven primaknila tudi nemško zvezno ministrstvo za izobraževanje in raziskave (Bundesministerium für Bildung und Forschung) ter deželno ministrstvo za inovacije v Severnem Porenju-Vestfaliji. Zanimivo je, da bo to prvi vodno hlajeni računalnik iz serije BlueGene/P, s čimer bodo zmanjšali potrebo po uporabi klimatskih naprav. Sistem bo sicer poganjalo 73.728 procesorjev PowerPC s 294.912 jedri (štiri na procesor torej) in 144 TB pomnilnika, za kar bo potrebno zagotoviti 2,2 MW električne energije.

Slashdot - Starajoče jedrsko orožje je velik problem, če znanstveniki ne smejo izvajati jedrskih poskusov z dejanskim jedrskim orožjem, zato se zadnje čase nadvse radi zatekajo na pomoč k superračunalnikom, ki izvajajo različne simulacije obnašanja starajočega jedrskega orožja in tako odstranijo potrebo po uničevanju tropskih paradižev v Pacifiku.

Da bi si olajšali izvedbo simulacij, se bodo znanstveniki iz Lawrence Livermore National Laboratory leta 2012 lahko zatekli po pomoč k superračunalniku z računsko hitrostjo tudi do 20 petaflopsov, kar bo velikostni red več kot ima hitrost superračunalnik, ki ga trenutno uporabljajo (1,105 petaflopsov). Cena ni znana, bi pa naj imel več kot 1,6 milijona jeder in 1,6 petabajta pomnilnika - kljub temu pa bo 17-krat bolj energetsko učinkovit kot njegov predhodnik BlueGene/L in kar 160-krat bolj učinkovit kot ASC Purple.

Poleg starih jedrskih konic bo Sekvoja, kot je nov superračunalnik imenovan, deležen slave tudi za astronomske in energetske...

AMD - Na CES-u je AMD razkril, da namerava izdelati superračunalnik, ki bo sestavljen iz več kot tisoč Radeonov HD 4870, ki jih bodo usmerjali AMD-jevi Phenomi II na 790 matičnih ploščah. Po načrtih naj bi ta zmogel več kot petaflop računske moči, ki bo na voljo vsakomur, od igralcev iger do izdelovalcev 3D-animacij. AMD pravi, da je njihov cilj omogočiti poganjanje videoiger in drugih grafično zahtevnih aplikacij s pomočjo internetnega oblaka na vsaki prenosni napravi, ki ima internetni brskalnik. Fusion Render Cloud, kot se superračunalnik imenuje, bo opravil vso težaško delo, uporabnikova napravica pa bo morala zgolj predvajati rezultat, kar bo blagodejno vplivalo tudi na avtonomijo baterij. V projektu, ki bo dokončan pred drugo polovico letošnjega leta, sodelujejo mnogi znani partnerji, med drugimi EA, HP in Dell.

TG Daily - Mednarodna lestvica prvih 500 najzmogljivejših superračunalnikov za november 2008, ki je bila v celoti objavljena danes, kaže, da trenutno le dva presegata magično mejo enega petaflopsa. Junija je bil tak sicer le eden. Tokrat že drugič zapored lestvica kaže tudi porabo energije, tako da lahko ocenimo, kateri superračunalnik je najvarčnejši.

Prvo mesto zaseda IBM-ov BladeCenter QS22/LS21, to je Roadrunner v Laboratoriju Los Alamos, z 129.600 jedri AMD Opteron in IBM QS22, ki je zmogel 1105 teraflopov in za to porabi 2483 kW. Sledi mu Cray XT5 QC s 150.152 jedri, 1059 teraflopi in porabo kar 6951 kW.

Zanimiva je tudi statistika, saj je med sistemi na seznamu tri četrtine Intelovih, preostali pa so enakomerno porazdeljeni med IBM in AMD. Povezave med podenotami so prek gigabitnega etherneta v 56 odstotkih , 28 odstotkov pa jih uporablja Infiniband, od tega vseh prvih 50 sistemov. Geografsko so na prvem mestu ZDA (58,2 %), sledita Evropa (30,2 %) in Azija (9,4 %). Najzmogljivejši...

Slashdot - Raziskovalci iz Univerze v Antwerpnu so bili pri svojem razvoju topografske opreme soočeni z večnim izivom pomankanja procesorske moči, vendar so namesto običajnega pristopa (izgradnje pravega in tudi primerno dragega superračunalnika) ubrali povsem svež pristop.

Svoj superračunalnik so se odločili zgraditi iz štirih NVidiinih grafičnih kartic GeForce 9800 GX2 in zahvaljujoč Nvidiini tehnologiji CUDA so pri svojem delu dosegli rezultate, ki so presegali zmogljivosti univerzitetnega superračunalnika CalcUA, ki ga je univerza kupila marca 2005 za 3,5 milijona evrov.


Da zahteva takšna procesorska moč tudi spodobno hlajenje je samoumevno - ob neobremenjenem sistemu se GPU-ji grejejo z zavidljivih 55 stopinj celzijami, ob popolnoma obremenjenem in nenavitem sistemu dosežejo temperature 86...

Monitor - Turboinštitut, slovenski inštitut za hidroenergijo bo postal lastnik novega superračunalnika, ki se bo s svojimi zmogljivostmi uvrščal med 250 najhitrejših superračunalnikov na svetu in se zavihtel na prvo mesto v Sloveniji in jugovzhodni Evropi. Nakup novega superračunalnika, ki ga je Turboinštitut opravil pri IBM Slovenija, tako predstavlja velikanski napredek za inštitut saj med njihove primarne dejavnosti sodijo najrazličnejše simulacije toka (pri vodnih, parnih in vetrnih turbinah, črpalkah, obtekanju ladij in letal, podzemnih voda, ožilja, itd.), ki za svoje kakovostne in hitre rezultate potrebujejo superračunalnik.

Adria, kot bo superračunalnik poimenovan, bo imel 2048 jeder (256 strežnikov z dvema štirijedrnima procesorjema) in se bo v končni konfiguraciji ponašal s 4,1 TB delovnega pomnilnika - že za shranjevanje izračunov bo potreboval dodaten strežnik kapacitete 10 TB - bo za 50-krat povečal računske zmogljivosti Turboinštituta in tako zmanjšal čas potreben za...

The inquirer - AMD je izbojeval še eno pomembno bitko na področju superračunalnikov, saj so se pri Los Alamos National Labs odločili prav zanje in ne za Intel, ko so izbirali ponudnika za izgradnjo dveh superračunalnikov. Zverini, ki se bosta imenovali Lightning in Orange, bosta sestavljeni iz več kot 3.300 64-bitnih Opteron 244 procesorjev, ki jih bo krmilila Linux distirbucija. Računska moč enega takšnega računalnika bo nepredstavljivih 11,2 teraflopsov, Američani pa nameravajo enega porabiti za jedrske raziskave, drugega pa za raziskave na področju znanosti in medicine. Klik!

Scientific American - Dolgo časa so bili znanstveniki v dvomih, če bo zaradi kvantne dekoherence praktično možno kdaj izdelati kvantni računalnik. Izgleda, da smo velik korak bližje temu. Bo že leta 2012 kvantni računalnik močnejši, kot so danes vsi "klasični" računalniki na svetu skupaj? Morebiti. [:)]

Slo-Tech - Ta novica je sicer že malce starejša, vendar jo vseeno moram objaviti, saj se je Koci izjemno potrudil pri pisanju:
Vlada ZDA je dala najhitrejši superračunalnik na svetu, IBM-ov sistem ASCI White, nacionalnemu laboratoriju Lawrence Livermore. Z najsodobnejšim računalnikom bodo ZDA napravile pomemben korak na poti do velikega cilja: simulacije nuklearne detonacije na računalniku. IBM-ov računalnik je namreč sposoben opraviti kar 12,3 trilijona kalkulacij na sekundo, kar je več kot znaša skupna zmogljivost naslednjih treh najmočnejših računalnikov na svetu.

Računalniški sistem presežnikov, ki so ga razvili IBM-ovi strokovnjaki v okviru partnerstva pobude Nacionalne administracije za jedrsko varnost za pospešeno strateško računalništvo (National Nuclear Security Administration`s Accelerated Strategic Computing Inititative - ASCI), ima za kar 23 odstotkov večjo zmogljivost, kot je bila zahtevana v pogodbi, ki jo je IBM sklenil z ameriškim ministrstvom za energijo (Department of...

Plycon - Mhja, overclockanje in modificiranje vedno bolj postaja en velik biznis in nadvse lep primer je nova ponudba ameriškega on-line podjetja Plycon. Gre za srebrne okrogle kable ki jih proizvaja neko japonsko podjetje. Dejansko gre za zelo luštne zadevice, ki bi jih tudi jaz nadvse rad razkazal, če bi imel prozorno ohišje, toda spotaknil sem se ob ceno. $35 za navaden ATA100 kabel? Pa to je pol cene novega Durona! Kam so izginili časi, ko smo kable zaokroževali zaradi boljšega pretoka zraka skozi ohišje in ne zato, da bi bili glavni frajer v ulici ?