Intel - Gordon Moore, ki je ustanovil podjetje Intel in ga poznamo kot očeta Moorovega zakona o eksponentnem povečevanju zmogljivosti računske moči, je v umrl v 95. letu starosti. Iz Intela so sporočili, da je umrl v petek zvečer v svojem domu na Havajih.

S svojim prijateljem Robertom Noyceom je Intel ustanovil leta 1968 in ga vodil do leta 1975, ko je postal predsednik. Štiri leta pozneje je bil imenoval za predsednika upravnega odbora in izvršnega direktorja, kar je ostal do leta 1987. Odtlej je bil le še predsednik podjetja, leta 1997 je postal zaslužni predsednik in se leta 2006 povsem upokojil.

Kljub njegovemu izjemnemu prispevku k razvoju čipov, bo v širši javnosti verjetno ostal znan zlasti kot očeta Moorovega zakona. Leta 1965 je opazil, da se število tranzistorjev v procesorjih podvoji približno vsakih 18 mesecev, in napovedal, se bo to nadaljevalo. Kasneje je svojo napoved nekoliko popravil na dve leti, znana pa je predvsem izpeljanka tega zakona, da se enako hitro povečuje...

Slo-Tech - Pred natanko 50 leti, 19. aprila 1965, je Gordon Moore, vodja oddelka za raziskave in razvoj podjetja Fairchild Semiconductor ter soustanovitelj Intela, objavil članek Stlačiti več komponent na integrirana vezja. V članku je izpostavil dejstvo, da se je v predhodnem desetletju število tranzistorjev v čipih vsako leto podvojilo. Moore je smelo napovedal, da bo to držalo še naslednjih 10 let, kar bi v praksi pomenilo potisočerjenje zmogljivosti do leta 1975. Imel je bolj prav, kot si je lahko zamislil.

Resda je leta 1975 napoved nekoliko popravil in zapisal, da bo podvojitveni čas zaradi večjih zaradi naraščajočih stroškov znaša raje dve leti in ne eno, a...

Slo-Tech - Nadaljujemo s serijo objav pripevkov iz preteklih Slo-Tech dogodkov. Tokrat je na vrsti predavanje Andreja Mertlja, predsednika uprave podjetja Datalab, na temo denarja v visokotehnološkem podjetju.

Predavanje je bilo posneto 18. julija 2009 na NESTu v Piranu.

Intel - Intel je včeraj objavil novico, da se bo njihov predsednik uprave Craig Barrett umaknil. Položaj namerava zapustiti maja po skupščini delničarjev, je dejal. Barrett se je Intelu pridružil leta 1974 in je od takrat do danes zasedal vrsto funkcij. Med leti 1998 in 2005 je bil izvršni direktor, nato pa predsednik uprave. Pri starosti 69 let se je odločil, da je napočil čas za upokojitev.

Barret je obiskoval Stanford, kjer je diplomiral, magistriral in leta 1964 še doktoriral na materialih. Na univerzi je ostal še deset, ko ga je v svoje vrste zvabil Intel, kjer je delal z mnogo znanimi ljudmi iz sveta tehnologije, denimo Robertom Noyceom, soizumiteljem integriranega vezja in mikročipa, Gordonom Moorom, ki ga poznamo po Moorovem zakonu, in Andyjem Groovom. Po 35 letih dela bo sedaj njegovo mesto zasedla Jane E. Shaw.

BBC - Zadnje četrtletje preteklega leta si bo Intel zapomnil po velikem padcu dobička na letni ravni, saj je znašal le 234 milijonov dolarjev, kar je 90 odstotkov manj kot v enakem obdobju leta 2007. Glavno krivdo za tolikšen upad na letni ravni nosijo 23-odstotkov manjši prihodki (8,2 milijarde dolarjev), ki bodo v prvem četrtletju letos previdoma še manjši (7 milijard). "Zasluge" pa lahko pripišemo tudi priljubljenosti majhnih prenosnikov (netbooks), ki uporabljajo manj donosno čipovje od tistega v običajnih računalnikih.



Še vedno govorimo o dobičku, ne izgubi.

X-Bit Labs - Raziskava podjetja J.P. Morgan Securities nakazuje, da bo Intel v zadnjem letošnjem četrtletju nižji od pričakovane prodaje navkljub povečal svoj tržni delež napram AMD-ju. Ocenjujejo, da se bo ta v OEM-segmentu povzpel z avgustovskih 80 odstotkov na 82 odstotkov, kar je predvsem posledica sodelovanja z Dellom in Hewlett-Packardom, dodajajo. Tako ima 97 % vseh Dellovih in 67 % vseh HP-jevih računalnikov vgrajene Intelove procesorje, kar se na trgu zelo pozna, saj gre za največja izdelovalca oz. sestavljalca računalnikov, ki obvladujeta kar tretjino trga. Omeniti velja, da raziskava ne pokriva celotnega trga, temveč le prenosnike, netbooke in strežnike, ne pa naprimer računalnikov Lenovo za podjetja ipd.

golem.de - Intelu zadnje čase ne gre najbolje, kar dokazuje tudi padec vrednosti njegovih delnic v tem tednu za 1%. Očitno šepetanja, da bo Apple napovedal prve osebne računalnike, bazirane na njegovih procesorjih, že za naslednji mesec, ne pomagajo. Seveda Intelu oz. njegovemu predsedniku Craig Barretta to ne preprečuje komentiranja drugih projektov. Dečko namreč ne verjame, da bo MIT Media Labsu uspelo izpeljati obljubo o stodolarskem prenosniku. Pravi, da svet hoče prave računalnike.

Boljše čase bo morda prinesla nova vojna napoved. Ker so rootkiti nedavno po zaslugi Sonyja postali slavni (o čemer smo neštetokrat poročali), bi se naj pri Intelu sedaj odločili, da bodo v svojo strojno opremo dodali detektor za tovrstne malopridne zadevščine. Žal se bomo morali zaenkrat še braniti ročno, prvi tovrstni proizvodi naj bi na svet privekali čez dobri dve leti.

Očitno pravih računalnikov ne sme poganjati konkurenčno srce, čeprav gre za otroke nerazvitega sveta.

EBN -

Procesorski gigant Intel Corporation danes praznuje svojo 35. obletnico obstoja, ki jo bodo proslavili s posebno slovesnostjo v Santa Clari, Kalifornija, na sedežu podjetja.

Intel sta leta 1968 ustanovila Gordon Moore, znan po Moorovem zakonu, sedaj častno upokojen predsednik, in Andy Grove, še vedno aktivni predsednik podjetja. Na prireditvi bosta skupaj s Craigom Barrettom in Paulom Otellinijem zakopala posebej v ta namen pripravljeno časovno kapsulo, v kateri bodo 300 mm silicijeva rezina iz oregonske tovarne, mikroprocesor s Kitajskega in kostariški časnik. Kapsula je zgrajena iz posebnega oljčnega lesa iz Izraela, kjer ima Intel proizvodni obrat. Kapsulo bodo slovestno odprli leta 2018 na 50. obletnici ustanovitve.

Letošnje leto Intel praznuje še dva mejnika: 25. obletnico predstavitve x86 procesorja in 10. obletnico predstavitve Pentiuma. Klik!

First Monday - Ste se že kdaj vprašali o resnicah, ki so "znane in očitne vsem" ? Recimo , da vam kdaj kaj ni blo jasno. Vprašali ste prijatelja, ki je iz vas naredil butlja in iz rokava stresel "odgovor v prahu (dodati vodo)", ki vam je bil pravzaprav znan (kot tudi lokalnemu delu vesolja okrog vas) že prej, pa vendar vam stvari nekako "niso klapale" ...

Sam sem imel vedno tak občutek z Moorovim zakonom. Predvsem zato, ker je tako "ameriški". Nove stvari so super, tudi če tega ne čutite, le verjemite stricu prodajalcu. Stvari so 2x hitrejše na vsakih 18 mesecev zato, ker je to že precej časa nazaj rekel nekdo s priimkom Moore. Hmmm. Le da tip pravi, da tega NIKOLI ni rekel in da strici prodajalci uporabljajo merilne "metode", ki se jih ne bi sramovala niti iraška javna statistična služba. [>:D]

Kakorkoli, kar nekaj zdravega razmišljanja na to temo najdete na First Monday.

Slashdot - Ok tole bi bilo še najbolj primerno za letošnji festiavl Break21 - dead or alive, ampak malce težko bi ga bilo pripeljat v Ljubljano. :)
Skratka, da grem k stvari. Leta 1974 je bil izstreljen radioamaterski satelit AMSAT-OSCAR 7. Do leta 81 je deloval nato pa so vse baterije pocrkale in bil je le še en kup železja, ki je krožil okoli zemlje.
20 let pozneje, natančneje 21. junija 2002 pa je nek radioamater ob preizkušanju svoje nove opreme naletel na čudne signale. Ko je preučil za kaj gre, je ugotovil, da se signali pojavljajo na orbiti kjer bi moral biti satelit. Ko so dekodirali podatke, ki jih oddaja so ugotovili, da satelit brezhibno deluje. Po raznih špekulacijah so ugotovili, da so se varovalke, ki so odklopile baterije sprostile in sedaj, kljub temu da so baterije pokvarjene satelit deluje neposredno na tok iz sončnih celic. To pomeni, da je dostopen samo ob določenih časih (takrat, ko ga obsije sonce).
Elektronika lahko torej vstane od mrtivh. klik!...

The inquirer - Sodeč po tej novici na The Inquirerju, se obeta še trši boj med Intelom in AMD-jem. Inquirerjevi novinarji so naredili intervju s Craigom Barrettom (eden izmed najpomembnejših mož pri Intelu). Barrett je povedal, da bo Intel nadaljeval cenovno vojno z AMD-jem tudi v prihodnjih mesecih, vendar ne samo nadaljevati. Intel namerava celo stopnjevati cenovno vojno. To pomeni, da se nam obetajo še nižje cene procesorjev, kaj je že skoraj utopija. Intel je imel 5 let 80 % tržni delež, potem pa mu ga je začel spodjedati AMD. Intel zato še posebej poudarja, da bodo poizkušali pridobiti staro slavo in da konkurenci (AMD-ju) ne bodo dopustili, da bi jim jemala kupce. Kljub prigovarjanju pa Barrett ni hotel povedati, koliko Pentiumov 4 so prodali skozi to leto.

Dnevnik - Dnevnik, Ljubljana, 19.4.2001:

LJUBLJANA, 19 - Vlada je današnji seji s preglasovanjem razrešila predsednika uprave Telekoma Marjana Podobnika in še dva člana uprave ter tako uresničila napovedi o najbolj razvpiti in hkrati pričakovani kadrovski zamenjavi v času njenega štirimesečnega vladanja. Na mesto vršilca dolžnosti predsednika uprave Telekoma je po napovedih imenovala Petra Graška, nekdanjega predsednika uprave letalskega prevoznika Adria Airways.

Upam, da mi ni treba govoriti o smiselnosti te poteze. Preglejmo malo ozadje: Marjan Podobnik, človek, ki v celem življenju ni bil v tesnem stiku s telekomunikacijami, je bil v času vladavine desne koalicije postavljen na mesto predsednika uprave Telekoma. Tako je vse profesionalno delo ter logično sprejemanje eksekutivnih odločitev padlo na Mirana Krambergerja, podpredsednika uprave Telekoma. O Podobnikovi zmožnosti dobre presoje ter profesionalnosti itak ne bi razglabljal. Dejstvo stoji: Podobnik je padel. Kje bo njegova naslednja...