Slo-Tech - Evropsko sodišče za človekove pravice je spet ugotovilo, da slovenski organi preiskave in pregona niso ravnali skladno z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Prav tako Evropske konvencije o človekovih pravicah ne razumejo niti slovenski ustavni sodniki (no, tudi drugi sodniki so bili že “okarani”, upravnemu sodišču je pred dvema mesecema Evropa tako razložila, da ne razume upravnega prava - čeprav je upravno sodišče vmes ugotovilo, da v bistvu Strassbourg ne razume). Tokrat se je ESČP ukvarjalo z vprašanjem, ali lahko policija pridobiva podatke o dinamičnih naslovih IP brez odredbe sodišča. In ali imajo tudi pedofili človekove pravice.

Vse se je začelo leta 2006, ko je domnevni (no, v Sloveniji do sedaj obsojen na vseh sodnih inštancah) pedofil Benedik prek P2P programa prenašal datoteke z otroško pornografijo. Pretakanje prepovedane vsebine iz internetov so zaznali švicarski policisti, ki so o tem obvestili slovenske. Slovenska policija je - brez pomisleka - od ISP...

Slo-Tech - Slovensko Ustavno sodišče je nedavno zavrnilo ustavno pritožbo I.B. iz Kranja, ki ga je švicarski Interpol februarja l. 2006 dobil pri deljenju otroške pornografije na eMuli. Pritožil se je zato, ker ga je naša policija identificirala brez sodne odredbe. Ustavni sodniki so mu odvrnili, da ta ni bila potreba, ker je komuniciral na način, kjer ni mogel pričakovati zasebnosti, pa še svoj IP je velikodušno delil naokrog.

14. [T]o vodi v zaključek, da je šlo za odprto komunikacijo z vnaprej nedoločenim krogom neznancev, ki po vsem svetu uporabljajo internet in ki so pokazali interes za izmenjavo določenih datotek, hkrati pa uporabnikom te mreže dostop do IP-naslovov drugih uporabnikov ni bil omejen. Zato po...

Slo-Tech - Britanska vlada je sinoči razgrnila sveži predlog zakona o hrambi prometnih podatkov (ti. Draft Communications Data Bill, pdf, 123 strani), ki določa, kaj vse od naše spletne aktivnosti bodo morali ponudniki interneta hraniti v prihodnje.

Kot se izkaže, bo za skromno ceno 1.8 milijarde funtov javnega denarja policiji in nekaterim drugim javnim organom na podlagi interne avtorizacije (torej brez odredbe sodišča) za obdobje 1 leta za nazaj na voljo vsi prometni podatki (kdo, komu, kdaj) okoli rabe emaila, brskalniške zgodovine, hipnega sporočanja in seveda aktivnosti na socialnih omrežjih.

Notranja ministrica Theresa May v spremni besedi pravi, da imajo tovrstni prometni podatki na področju fiksne...

Slo-Tech - Ustavno sodišče RS je leta 2008 odločalo o pritožbi posameznika, ki je bil pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici obsojen za kaznivo dejanje neupravičenega prometa z mamili. Pritožniku je policija v kazenskem postopku zasegla mobilni telefon s SIM kartico ter ga nato, vključno s SIM kartico tudi pregledala. Po pritožnikovem mnenju pa naj bi bilo to preiskovanje nezakonito, saj policija ni pridobila še (dodatne) odredbe za nadzor nadzor telekomunikacij. Oktobra 2008 je Ustavno sodišče v razsodbi Up-106/05 presodilo, da poseg v svobodo komuniciranja ni dovoljen brez predhodnega dovoljenja sodišča ter da so prometni podatki sestavni del vsebine komunikacije, torej tudi del komunikacijske zasebnosti.

Te dni pa podobna odločitev prihaja tudi iz ZDA, kjer je Vrhovno sodišče zvezne države Ohio v primeru State of Ohio v. Antwuan Smith (State v. Smith, Slip Opinion No. 2009-Ohio-6426) presodilo, da policija potrebuje sodno odredbo, če želi zakonito preiskati mobilni telefon osumljenca.

...

Delo - Ministrstvo za obrambo je 19. maja letos policijo obvestilo, da so neznanci vlomili v njihovo skladišče v Pivki in iz njega ukradli orožje. Policija je s preiskavo precej časa tavala v temi, dokler ni konec oktobra 2009 nekdo v Kranju pred lokalom odvrgel ročne bombe, za katero se je izkazalo, da je bila ukradena v Pivki.

Zaradi počasne preiskave je na policijo letele kar nekaj kritik, sklicana je bila tudi seja parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, na kateri pa je direktor kriminalistične policije Aleksander Jevšek povedal, da je operater mobilne telefonije v tem primeru zavrnil odredbo sodišča za izpisek vseh telefonskih številk, uporabljenih na relativno redko poseljenem območju okoli skladišča.

Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je nato 27. novembra 2009 ugotovila, da se pojavljajo različne interpretacije 149.b člena Zakona o kazenskem postopku, zato so za mnenje o tem zaprosili Vrhovno sodišče.

Dogodek vsekakor kaže na zanimiv...

Slo-Tech - Državni zbor je pred kratkim sprejel novelo Zakona o kazenskem postopku, ki opredeljuje nekatere posege v komunikacijsko zasebnost, postopke forenzičnega zasega podatkov, roke za vračanje zaseženih nosilcev podatkov oz. elektronskih naprav ter določbe, ki opredeljujejo obveznost razkritja šifrirnih ključev.

O noveli zakona smo na kratko že poročali, sedaj pa je na spletnem mestu Pravokator objavljen še nekoliko obsežnejši komentar omenjenih določb, skupaj s primerjavo rešitev, ki so se uveljavile v tujini.

Obvezno branje za preiskovalce in storilce kaznivih dejanj iz področja računalniške kriminalitete!

Slo-Tech - 2. oktobra je bila v Uradnem listu objavljena novela Zakona o kazenskem postopku (ZKP-J), ki v členu 219.a in 223.a opredeljuje postopke forenzičnega zasega podatkov v kazenskem postopku, kar je relevantno predvsem na področju tim. kiberkriminala in uporabe elektronskih naprav pri kaznivih dejanjih.

Novela je bila pripravljena zaradi odločitve Ustavnega sodišča Up-106/05 iz oktobra 2008, kjer je sodišče odločilo, da poseg v svobodo komuniciranja ni dovoljen brez predhodnega dovoljenja sodišča ter da so prometni podatki sestavni del vsebine komunikacije, torej tudi del komunikacijske zasebnosti.

Po novem se bo preiskavo elektronskih naprav ter nosilcev elektronskih podatkov lahko opravilo na podlagi vnaprejšnje pisne privolitve vseh uporabnikov (kar se bo uporabljalo npr. v primeru, ko bo naprava v lasti žrtve kaznivega dejanja) ali na podlagi pisne odredbe sodišča. Izjemoma je mogoča preiskava tudi z ustno odredbo, vendar le če pisne odredbe ni mogoče pravočasno pridobiti ter če...

Slo-Tech - Drugega oktobra 2008 je Ustavno sodišče sprejelo pomembno odločitev glede varstva komunikacijske zasebnosti v Sloveniji. Gre za odločbo Up-106/05, v kateri je sodišče odločilo glede preiskave zaseženega mobilnega telefona.

Pritožnik je bil pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici obsojen za kaznivo dejanje neupravičenega prometa z mamili. V kazenskem postopku je zatrjeval, da so bili podatki, ki so se nahajali na zaseženi kartici SIM, pridobljeni brez odredbe preiskovalnega sodnika, zato naj bi šlo za nedovoljene dokaze. Policija je namreč pritožniku med zakonito izvedeno preiskavo zasegla mobilni telefon ter ga nato, vključno s SIM kartico pregledala. Po pritožnikovem mnenju pa naj bi bilo to preiskovanje nezakonito, saj policija ni pridobila še (dodatne) odredbe za nadzor nadzor telekomunikacij.

Ustavno sodišče je v primeru odločilo, da poseg v svobodo komuniciranja ni dovoljen brez predhodnega dovoljenja sodišča ter s tem dalo prav pritožniku. S tem se je Ustavno sodišče tudi...

Slo-Tech - Kot je znano, je Urad za varstvo konkurence julija letos uvedel inšpekcijski nadzor zaradi suma usklajenega ravnanja oziroma omejevalnega sporazuma med trgovskimi družbami Mercator, Spar in Engrotuš. V okviru postopka so pri trgovcih zasegli nekatere podatke iz njihovih računalnikov.

Informacijski pooblaščenec je nato dobil prijavo, da Urad za varstvo konkurence v Mercatorju kopira celotne trde diske nekaterih osebnih računalnikov, na diskih pa naj bi se nahajali tudi osebni podatki in osebna korespondenca zaposlenih.

To naj bi predstavljalo kršitev zakonodaje s področja varstva osebnih podatkov, saj UVK nima zakonske podlage za tovrstno obdelavo osebnih podatkov, zato je Pooblaščenec uvedel inšpekcijski nadzor ter 10. julija 2008 UVK-ju prepovedal kakorkoli uporabljati določene osebne podatke. Konkretno je prepovedal uporabo osebnih podatkov v mapah \\Documents and Settings\ in \\Users\ ter uporabo vseh datotek vrste .nsf (Lotus Notes), .pst, .ost, .pab in .oab (vse Microsoft...

Slo-Tech - V začetku meseca, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije razsodilo, da je policija aprila 1999 nezakonito pridobila izpisek klicev na mobilni telefon novinarja Tomaža Ranca, z čimer so mu bile kršene človekove pravice.

Ranc je kot novinar TV Slovenija takrat poročal o aferi Vič-Holmec. Ker je v svojih novinarskih prispevkih objavil nekaj notranjih informacij, ga je policija osumila izdaje uradne tajnosti. 15. aprila so Ranca poklicali na tim. informativni pogovor na MNZ in mu pokazali seznam izpisov telefonskih klicev iz njegovega mobilnega telefona. Ranc je posumil, da policija ni imela sodne odredbe za pridobitev izpisa, zaradi česar je proti državi vložil tožbo. Kasneje se je izkazalo, da je policija odredbo za pridobitev seznama dohodnih klicev sicer pridobila, vendar šele naknadno, dva dni po tem, ko so podatke kriminalisti že imeli.

Leta 2001 je okrožno sodišče razsodilo, da sta tedanja kriminalista Drago Kos in Roman Prah nezakonito pridobila njegov izpisek dohodnih...

Slo-Tech - Ta teden je vlada parlamentu v zakonodajni postopek poslala spremembo Zakona o slovenski obveščevalno-varnostni agenciji. Kot razlog za spremembo zakona je vlada navedla sodelovanje z EU in NATO-m v boju proti terorizmu

Novela Zakona o SOVI prinaša dve temeljni spremembi. Prva sprememba je, da izključno pristojnost odrejanja posegov v komunikacijsko zasebnost (nadzorovanje in snemanje vseh oblik telekomunikacij ter dostop do prometnih podatkov) z dosedanjega predsednika okrožnega sodišča v Ljubljani prenaša na predsednika Vrhovnega sodišča. Takšna rešitev sicer ni sporna, vendar pa predlog vztraja pri (dosedanji) rešitvi, po kateri je odločanje o najhujših posegih v zasebnost v pristojnosti zgolj enega predstavnika sodne oblasti v državi, kar morda ni najboljša ureditev. Problem je tudi v tem, da je sodnik pri odločanju odvisen od informacij, ki mu jih posreduje agencija. Rešitev, da bi o tovrstnih posegih odločal npr. posebni senat Vrhovnega sodišča bi bila gotovo ustreznejša.

...

Slo-Tech - Osmega decembra 2005 je Ustavno sodišče RS izdalo odločbo Up-412/03-21 iz katere izhaja, da je SOVA leta 1996 nezakonito prisluškovala posamezniku. Ustavno sodišče je namreč ugotovilo, da: "dejavnosti SOVE ni mogoče razumeti kot zakonito tehnično pomoč na podlagi 142. člena ZKP".

Za kaj konkretno gre?
Pritožnik je bil najprej osumljen, nato pa tudi obsojen za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Njegov zagovornik je trdil, da so kriminalno dejavnost izzvali tajni policijski sodelavci, tajno snemanje telefonskih pogovorov naj bi se začelo šele nekaj časa po pridobitvi odredbe (v vmesnem času nekaj pogovorov iz katerih naj bi bilo razvidno izzivanje kriminalne dejavnosti ni bilo posnetih), prisluškovanje in snemanje telefonskih pogovorov pa je izvajala SOVA, čeprav bi ga morala izvajati policija. Prisluškovanje naj bi se izvajalo na način, ki naj bi omogočal zlorabe (npr. montaža, brisanje, vnašanje novih besedil), obramba pa v nasprotju s tožilcem ni mogla...

Slo-Tech - Objavljamo stališče slovenskega ministrstva za pravosodje glede predlagane direktive o obvezni hrambi prometnih podatkov ter komentar stališča.

Stališče ministrstva za pravosodje:

"Ministrstvo za pravosodje v skladu s svojo pristojnostjo dokument (predlagano direktivo o hrambi prometnih podatkov, op.p.) ocenjuje z vidika časovne koristnosti hrambe telekomunikacijskih podatkov za namene učinkovitega izvajanja predkazenskih in kazenskih postopkov ter ustreznosti določb o varstvu osebnih podatkov glede na sprejete standarde varstva osebnih podatkov v Republiki Sloveniji in Evropski uniji.

Ministrstvo za pravosodje meni, da so določbe v dokumentu, ki se nanašajo na varstvo osebnih podatkov (člen 5 - varovanje podatkov in 6 - dostop do podatkov), zaradi harmonizacije varstva osebnih podatkov v državah članicah, povsem zadovoljive in ustrezne z vidika varstva osebnih podatkov posameznikov. Sedanji predlog liste podatkov, ki naj jih telekomunikacijski operaterji hranijo, po mnenju...

Slo-Tech - Kot smo že poročali, je ministrstvo za informacijsko družbo v torek 1. junija 2004 sklicalo sestanek z nekaterimi predstavniki slovenskih ponudnikov dostopa do interneta (ISP-ji) in policijo, tema sestanka pa je bila izvedba zakonitega prestrezanja telekomunikacijskega prometa, ki poteka prek interneta.

Za kaj gre? 1. maja je začel veljati Zakon o elektronskih komunikacijah, v katerega 107. členu piše, da mora operater "na svoje stroške zagotoviti ustrezno opremo v svojem omrežju in primerne vmesnike, ki v njegovem omrežju omogočajo zakonito prestrezanje komunikacij.", poleg tega pa mora MID do novembra sprejeti Pravilnik o zakonitem prestrezanju komunikacij, ki bo predpisal primeren vmesnik za prestrezanje. Po naših informacijah so v igri trije ponudniki vmesnikov za prestrezanje, eden iz Nizozemske in dva iz Izraela, cene pa naj bi se gibale okrog 200.000 USD na napravo. To pa so seveda zneski, ki si jih manjši ISPji težko privoščijo.

Kljub temu, da je bil omenjeni sestanek...