TechCrunch - Naročniška glasbena storitev Spotify je svojo širitev po svetu opravila v nasprotni smeri od običajne. Običajna smer je namreč začetek v ZDA, nato pa širitev drugod po svetu, medtem ko je bil Spotify sprva predstavljen prav v Evropi in je šele zdaj na voljo tudi v ZDA, na veliko navdušenje tehničnih blogov z druge strani luže. Med predstavnike stare šole, ki so se sprva pokazali v ZDA, lahko štejemo Pandoro, iTunes Music Store, Googlov Music ter navsezadnje video ponudnike Netflix in Hulu, kateri v Sloveniji še vedno niso na voljo ter v nekaterih primerih nimajo prave zamenjave. Spotify, sicer neuradno, pri nas namreč deluje.



Sama storitev v ZDA je v primeru Spotifya enaka, kot v Evropi, programi so namreč trije, en brezplačni ter...

BBC - Združeni narodi so nekaj dni pred vrhom Millennium Development Goals Summit, ki bo 19. septembra v New Yorku, objavili izsledke svoje raziskave o dosegljivosti širokopasovnega dostopa do interneta. Cenovno dosegljiv dostop je namreč eden izmed ciljev programa MGD (Millennium Development Goals), s katerim želijo do leta 2015 zmanjšati revščino na svetu in izboljšati življenjski standard za vse Zemljane. Zato tudi vzpodbujajo vlade, da bi si prizadevale za širitev dostopnosti interneta. Doslej je že več kot 30, večinoma razvitih, držav vzpostavilo okvirne programe za razvoj, tako da bo internet dostopen sleherniku.

Ugotavljajo, da je penetracija širokopasovnega interneta po svetu še vedno zelo neenakomerno razporejena, pri čemer se razlike med državami povečujejo in ne zmanjšujejo. Merjeno v odstotkih povprečne plače (torej z realno kupno močjo) je širokopasovni internet najcenejši v posebni administrativni regiji Kitajske Macao, kjer je treba za internet povprečno delati pol ure na...

Ars Technica - Evropska komisija za informacijsko družbo je v okviru programa Digital Agenda predstavila evropski načrt za razvoj širokopasovnih internetnih povezav. S smelo postavljenim ciljem želijo do leta 2020 vse Evropejce opremiti z optičnimi 30-megabitnimi povezavami, polovica pa naj bi jih imela kar 100-megabitne povezave, proti čemer se zdijo ameriški načrti o vzpostavitvi štirimegabitnih bakrenih priključkov po vsej državi kar smešni. Trenutno ima v EU odstotek prebivalstva optično povezavo, kar je dvanajstkrat manj kot na Japonskem in petnajstkrat manj kot v Južni Koreji.

Kako točno bomo to stopnjo v Evropi dosegli, dokument ne pojasnjuje. V njem zgolj svarijo, da bomo brez državne intervencije dobili zgolj suboptimalne rešitve, zato pričakujemo nadaljnja direktive iz EU. V dokumentu piše, da morajo oblasti zagotoviti, da javni in zasebni sektor sodelujeta pri sistematičnem omogočanju širokopasovnega dostopa gospodinjstvom, ne da bi si stala napoti.

V poročilu mimogrede ugotavljajo,...

BBC - Angleško sodišče je oprostilo Alana Ellisa, ki je skrbel za stran Oink.com, prek katere je bilo moč z interneta sneti na tone glasbenih datotek. Stran je združevala 200.000 članov, njena glavna funkcija pa je bila omogočiti ljudem, da najdejo drugega člana, ki ima želeno datoteko in jim jo bo ponudil v prenos. Svoj čas naj bi Oink poskrbel za 21 milijonov prenosov datotek.

Denar je Ellis služil z donacijami uporabnikov, tako da je imel v času aretacije na svojem PayPal računu 300.000 dolarjev, mesečno pa je zbral približno 18 tisoč dolarjev. Kot je dejal, ni želel nikogar ogoljufati, kot so mu očitali založniki, marveč je zbrani denar porabljal za obratovalne stroške in nakup večjega...

Ars Technica - Nova študija o cenah dostopa do interneta po svetu kaže, da se internet v zadnjem času ni opazneje cenil, se je pa hitrost dostopa konstantno povečevala. Od septembra 2007 se je svetovna cena za megabit dostopa do spleta, preračunana v dolarje, zniževala, ponekod občutno. Optika ima 20 odstotkov nižje cene, kabelski dostop 30, DSL pa skoraj 40. Preračun na mesečni dostop z upoštevanjem paritete kupne moči (PPP) pa pokaže, da račun konec meseca ni nič nižji. Zdi se, da je internetno tržišče zasičeno, tako da kakšnih občutnih pocenitev ni več pričakovati. Še vedno je globalno najcenejši širokopasovni dostop do interneta preko povezav DSL, sledi kabelski internet, najdražja pa je optična povezava. V povprečju stane optika 35 dolarjev. Pri nas je še...

engadget - Avstralija bo v razvoj internetne infrastrukture vložila kar 43 milijard avstralskih dolarjev (približno 23 milijard evrov), kar je avstralski premier Kevin Rudd označil za največji vložek v kakršnokoli infrastrukturo v zgodovini države. Cilj vlaganj je zagotoviti hitrosti do 100 Mb/s s pomočjo optičnih vlaken vsaj 90 % prebivalcem, medtem ko bi ostalim omogočili hitrosti do 12 Mb/s prek satelitske oz. brezžične povezave (v to kategorijo npr. padejo samotne kmetije v notranjosti celine).

Do 49 % vložka naj bi prišlo iz privatnega sektorja, ostalo pa od države, deloma iz prodaje obveznic, del pa iz sklada za infrastrukturo. Obljubo želijo izpolniti v sedmih oz. osmih letih, svoj del pa država želi prodati po petih letih.

Avtoceste po državi in pešpot čez mejo.

Slashdot - Južna Koreja oz. njihova komisija za komunikacije (KCC) je predstavila nov načrt, ki naj bi vsem državljanom ponudil širokopasovni dostop do interneta s hitrostjo en gigabit na sekundo. Mimogrede bodo še telefonsko omrežje nadgradili na IP-telefonijo, saj bo prepustnost več kot zadostna. Vse skupaj naj bi stalo okrog 19 milijard evrov, od česar bo proračun prispeval štiri odstotke, ostalo pa bodo primaknila privatna podjetja - raznorazni telekomi. V teh težkih časih bo pozitiven učinek tudi nastanek novih delovnih mest, saj jih zaradi projekta načrtujejo kar 120.000.

Slashdot - Običajno predpostavljamo, da je internet najbolj oblegan med tednom zvečer, ko imajo ljudje čas po napornem delavniku priklopiti se na medmrežje, a nova raziskava britanskega Ofcoma govori drugačno zgodbo. Res je, hitrost zaradi količine uporabnikov med tednom začne padati po petnajsti uri, ko se v Veliki Britaniji konča pouk, in doseže minimum zvečer med enaindvajseto in dvaindvajseto uro. Presentljiv pa je podatek, da omrežje še bolj poklekne ob nedeljah med sedemnajsto in osemnajsto uro, ko imajo očitno uporabniki največje veselje brskati po spletu, čeprav imajo na voljo ves ljubi dan. Klik!

BBC - Zanimive rezultate je dala raziskava, ki jo je izvedla skupina TNS med 27.522 spletnimi uporabniki v 16 državah, starimi med 18 in 55 leti, in je povpraševala po količini preživetega prostega časa na internetu ter zaupanju v tradicionalne in spletne medije. Odkrili so, da povprečen Kitajec na spletu preživi 44 odstotkov svojega prostega časa, na drugem mestu so Korejci s 40, tretji pa Japonci s 38 odstotki. Med Evropejci na spletu največ prostega časa preživijo Italijani, in sicer 31 odstotkov.

Pri spoznavanju ljudi s spleta prednjačijo Nemci, saj se jih je že 76 odstotkov v resničnem življenju srečalo z nekom, ki so ga prej poznali le z interneta. Tik za njimi so Francozi (75), Švedi (prav tako 75) in Danci (74 odstotkov), zadnji pa Kitajci (40 odstotkov). V zadnjem delu raziskave jih je zanimalo, katerim virom informacij najbolj zaupajo. Britanci najbolj verjamejo prijateljem, medtem ko so že na drugem mestu strani s spletnimi novicami, katerim zaupa 40 odstotkov, kar je skoraj...

CNet - Na CNet povzemajo rezultate zanimive raziskave, ki jasno kaže, da internet pridobiva na račun tiskanih medijev, kar se tiče iskanja novic. Tako 40 odstotkov vprašanih kot vir za novice uporablja internet (lani je ta delež znašal 24 odstotkov). Delež tistih, ki prisegajo na tiskane medije ali televizijo, pa se je zmanjšal za eno oz. štiri odstotne točke na 35 oz. 70 odstotkov. Med Američani, ki so mlajši od 30 let, je delež zaprisežencev internetnih informacij še večji in znaša 59 odstotkov (lani 34), z čimer se je izenačil s televizijo, ki je še lani vodila s prepričljivimi 68 odstotki. Uporabniki so lahko izbrali več možnosti, tako da je tudi vsota odstotkov več kot sto.

Overclockers Australia - V tekočem letu so se po svetu cene za širokopasovni dostop do interneta znižale za približno petino, ugotavljajo Britanci. Najbolj so na udaru DSL-povezave, ki v povprečju stanejo 53 dolarjev mesečno, medtem ko so še na začetku leta 67.

Pavšalne primerjave so sicer zelo netočne, saj so odstopanja po geografskih regijah precejšnja. V ZDA stane megabitna povezava v povprečju 16 dolarjev, medtem ko v Afriki in na Bližnjem vzhodu kar 46. V Evropi so cene še nižje, najnižje pa so v Aziji, kjer megabit v povprečju stane štiri dolarje. Kabelski dostop do interenta se je v Evropi pocenil in pohitril, tako da je sedaj za razliko od lani cenejši kot v ZDA.

T-2 - Na uradni strani od T-2 se je pojavila novica, da bodo z 1. 10. 2007 začele veljati nove cene dostopa preko optike.
Najpočasnejši možen paket po novem ponuja 10 Mbit/s prenose in stane 14€ na mesec, sledita pa mu 20Mbit/s za 28€ ter 50 Mbit/s za 50€. Zatem se cene držijo načela 1€ za 1Mbit vse do hitrosti 1 Gbit/s.

Dame in gospodje, naložite svoje mule...

The inquirer - V Avstraliji bodo še pred koncem tega leta volitve, eno od pomembnejših vprašanj, ki bi jih lahko odločilo in se trenutno močno izpostavlja, pa je ponudba širokopasovnega interneta širom celine. Opozicija je izjavila, da namerava le-tega nuditi 98 odstotkom prebivalstva, medtem ko obstoječa vlada sedaj pravi, da bo šla še za odstotek dlje.

Koalicija tako namerava z investicijami, vrednimi dve milijardi avstralskih dolarjev (nasprotna stran bi porabila še več kot dvakrat toliko denarja), prebivalce urbanih delov povezati s tehnologijo FTTN, medtem ko naj bi internet v oddaljena območja prinesle brezžične tehnologije. Hitrost bo povsod vsaj 12 Mbps.

Trenutno stanje širokopasovnih povezav v Avstraliji ni preveč bleščeče, večinoma so na voljo zgolj kabelske in ADSL povezave, ponekod tudi ADSL2+, a glavna težava je pomanjkanje višjih hitrosti uploada.

Izvorna novica.

Slashdot - Indijska vlada se je odločila, da izpelje projekt, v okviru katerega bodo do leta 2009 državljanom omogočili neomejeno brezplačno uporabo širokopasovnega interneta (2 Mbps), ponudnika bosta dve državni podjetji. Obenem nameravajo popularizirati tudi VoIP storitve, tako da bodo osnovne telekomunikacije za Indijce čez dve leti popolnoma brezplačne. Kot pravijo na Slashdotu, vse skupaj morda zveni zelo obetavno za uporabnike, a bi znalo uničiti komercialno ponudbo in s tem zaustaviti razvoj.

Izvorna novica.

Slo-Tech - Medtem ko v ZDA ponudba in povpraševanje po visokoločljivostni televiziji s prostorskim zvokom (HDTV) nezadržno rasteta, smo v Evropi na tem področju stopicljali za Američani. Očitno se stvari dobro leto po uvedbi prvih evropskih kanalov HDTV spreminjajo na bolje. Tako je nemški ProSiebenSat.1 v sredo začel oddajati svoje programe v formatu HDTV. Za zdaj bomo lahko v visoki kakovosti spremljali Pro Sieben in Sat 1, ostali večji distributerji slike v Evropi, kot so britanski BSkyB, francoski CanalSat in Sky Italia, pa obljubljajo nov format slike do prihajajočega svetovnega prvenstva v nogometu junija 2006.

Guillaume de Posch, ProSiebenSat.1, je dejal, da bodo v novo tehnologijo vložili približno tri milijone evrov vsako leto, naložba pa naj bi začela prinašati dobiček po treh letih. V Združenih državah so HDTV premierno predstavili daljnega leta 1998, v zadnjem letu pa je obsegal petino ameriškega trga. Več na X-Bit labs.

Finance - Kot poročajo Finance (članek je plačljiv), bo Telekom z jutrišnim dnem znižal cene za ponudnike dostopa do ADSL. Cene se bodo znižale za cca 15% pri hitrosti 512/128 kbit/s (iz 5880 na 4992 SIT) oz za cca 33% pri hitrosti 4096/512 kbit/s (iz 12600 na 8438 SIT za zakup do 1499 paketov). Upam, da to pomeni razširitev ponudbe ADSL na trgu in s tem še nižje cene za končne uporabnike. (Čeprav resnici na ljubo tudi sedaj niso previsoke). Kot kaže, nas čaka kar pestra jesen na področju širokopasovnih povezav, še posebej, če bo res možen ADSL brez ISDN.

Linux Today - Spet nekaj pikantnega, tisti s slabo prebavo raje preskočite. Evrobirokrati bodo očitno spet naredili eno takšno cvetko, da bi se človek zjokal.
No kot verjetno večina slo-techarjev ve, imajo v ZDA kretenoiden sistem patentov, ki omogoča patentiranje največjih neumnosti. Mogoče ne veste, ampak Microsoft ima recimo patent nad vsemi spletnimi novičarskimi strami (slo-tech spada v to kategorijo), da o Amazonu in njihovem 'one click shoppingu' ne govorimo.
Skratka, vse bi bilo v redu, če bi lahko rekli, "naj bodo Američani glupi, ampak to se nas ne tiče". Napaka! Naši vrli evropski birokrati očitno popuščajo pritiskom ZDA. S tako imenovano Haaško konvencijo bodo uzakonili cenzuriranje interneta preko državnih meja.
Njihov moto je preprost: če je nekaj v Ameriki ilegalno, a v Evropi ni, potem mora tisti Evropejc, ki zadevo objavi na internetu, poskrbeti, da noben ameriški državljan do nje ne bo imel dostopa. Informacijska cenzura skratka. Osebno me stvar spominja na železno zaveso (prej...