AnandTech - Čeprav pri krčenju velikosti elektronskih komponent počasi trkamo na robove fizikalnih omejitev, za zdaj proizvajalci še uspevajo zmanjševati litografijo. Intel že dlje časa dela na prehodu na 14 nm-tehnologijo izdelave, katere napredek so predstavili včeraj.

Intel je 14 nm prvikrat predstavil že lanskega novembra, potem čipov Broadwell v tej litografiji ni in ni bilo. S slabim letom zamude se sedaj Intel vendarle zares podaja v 14 nm. Prve rezine za 22 nm-tehnologijo so pokazali na IDF-u leta 2009, prve delujoče čipe dve leti pozneje, predlani pa so šli v množično prodajo. Zato pravimo, da 14 nm nekoliko zamuja. Sedaj so povedali skoraj vse o prihajajočem Broadwellu Y, ki ga bomo našli v čipih s komercialnim imenom Core M.

Intel trdi, da je v Core M prenovil...

Intel - Na IDF-u je Intel pokazal kar nekaj novosti, med njimi tudi prve načrte, kako bomo zakorakali v 22 nm-dobo. Intenzivni razvoj CPU-jev in SoC-ov v tej tehnologiji že poteka. Za prve jedro P1270, za druge P1271. Kot pravijo, večjih sprememb nova miniaturizacija ne bo prinesla, saj bodo lahko ponovno uporabili velik del opreme, ki služi že za 45 nm-tehnologijo. Za večjo učinkovitost bi se radi premaknili tudi k 16-palčnim rezinam silicija, a bodo morali isto idejo posvojiti tudi drugi proizvajalci, da se bo to splačalo.
Seveda je Intel tudi predstavil prve delujoče primerke čipov v 22 nm-tehnologiji, čeprav jih bomo uporabniki dobili šele leta 2011. Šlo je za 22 nm rezino, ki je imela 364...

X-Bit Labs - Tehnološka partnerja IBM in bivši AMDjev proizvodni del, Global Foundries, sta predstavila materiale in tehnologije, ki bodo potrebni za prehod na 22 nm proizvodni proces. Na simpoziju v japonskem Kyotu je Global Foundries prikazal način, kako EOT* debelino High-K metal tranzistorjev zmanjšati na raven, ki bo zadoščala ne le za 22 nm proizvodni proces, temveč tudi za kasnejše procese. Nova tehnologija bo nadvse primerna za mobilne in prenosne naprave, saj ne pričakujejo težav z uhajanjem toka, ki dvigne porabo čipa, obenem pa bodo lahko uporabljali še nižje napetosti, kar bo porabo še dodatno znižalo.

Napovedi, da se bo Mooreov zakon končal že pri 22 nm, očitno niso prispele na japonsko v tovarne Toshibe, saj se pripravljajo na morebitno proizvodnjo 16 nm tranzistorjev. To bodo dosegli z vnovično vrnitvijo germanija v svet mikroprocesorjev. Slednji je bil že nekaj časa tihi naslednik silicija, kateremu se izteka življenjska doba zaradi hitrega doseganja fizičnih omejitev. Preboj,...

bit-tech.net - Prehod na 32 nm bo očitno prvi začel Intel, ki naj bi to naredil že letošnjo jesen z jedrom Westmere. Zato pa IBMova tehnološka aliansa (poleg IBMa so v njej še Samsung, Globalfoundries oz. bivši AMD, itd.) cilja na prehod na 28 nm, še preden bo Intel pomanjšal svoje 32 nm čipe. Standardi nove tehnologije so že postavljeni, zdaj pa je potreben le še razvoj. Pomanjšan proces bo uporabljal že znane, High-K metal tranzistorje, ki obljubljajo, kot vedno, več zmogljivosti in manjšo porabo. V primerjavi s 45 nm procesorjem naj bi 28 nanometraš porabil do 20 % manj energije, a obenem dodal 40 % zmogljivosti. Pomanjšanje seveda pomeni tdui manjše velikosti samih čipov, tako bo ena SRAM celica merila 0,12 mikrona, celica v 32 nm proizvodnem procesu pa meri 0,15 mikrona.

Prvi prodajni primerki naj bi bili na voljo v drugi polovici leta 2010, redna prodaja naj bi stekla v leto kasneje, še letos pa bo proces na voljo proizvajalcem za testiranje. Glavni cilj novega procesa je zaradi majhne...

engadget - Tanzistorji iz grafena so očitno naslednji velik preskok v elektroniki, vsaj sodeč po vseh raziskavah in testih, ki se dogajajo. Da grafit prevaja elektriko, je znano že nekaj časa, prav tako tudi, da jo prevaja le po posameznih plasteh, ne pa tudi med plastmi. Malo manj znano pa je, da so te plasti odlični prevodniki elektronov, saj ti tečejo izredno hitro, od koder tudi želja po izdelavi tranzistorjev iz njih.



Pred le nekaj dnevi pa je preboj uspel IBMu, ki je razkril, da so izdelali grafenove tranzistorje, ki so sposobni delovati pri frekvencah prek 1 GHz. Njihov izdelek, ki ima med vrati razdaljo 150 nm, je svoje stanje preklapljal s kar 26 GHz. Ker pa so mnenja, da so teraherčni tranzistorji iz grafena...

New York Times - AMD, Intelov zadnji še migajoči konkurent na področju izdelave mikroprocesorjev, ki je pred časom pogoltnil kanadski ATi, je danes oznanil drzno potezo: konec AMDja kot enotne korporacije razpolovitev podjetja na dva dela. Tako bodo poskušali spremeniti razmerje moči v industriji.

En del podjetja se bo osredotočil na dizajniranje mikroprocesorjev, drugi pa na njihovo precej drago izdelavo. Obenem so z vlado Abu Dhabija sklenili dogovor o štiri in pol milijarde evrov težkem financiranju obnove tovarn v Nemčiji in ZDA. AMD bo pod svojim nadzorom obdržal celotni dizajnerski...

CNet - SSD-ji so dom sprva našli v digitalnih kamerah, fotoaparatih in MP3 predvajalnikih, sledili pa so jim računalniki, predvsem prenosniki, izvzeti pa niso niti pomembni strežniki. Lep primer, kjer je potrebno ogromno prenosov na sekundo, so sistemi, uporabljeni za rezervacije oz. za procesiranje informacij kreditnih kartic. Za SSD-je se je sprva ogrel Intel, zdaj pa mu sledi še veliki in modri - IBM.

IBM-u je uspelo izdelati 4,1 Terabajtno rešitev, ki je kar 2,5-krat hitrejša od najhitrejših diskovnih rešitev. IBM je Fusion-IOjeve SSD-je združil v gručo ter jih opremil z lastno virtualizacijo diskovnega prostora, kar omogoča kar milijon IOPSov - vhodnih in izhodnih operacij v sekundi. Prva uporaba SSDjev pa je bila že lansko poletje v izbranih IBM-ovih Blade strežnikih.

Xtreme Systems - Prvi od dvojice novincem je trojedrni Phenom, X3 8750, prvi odklenjeni trijedrnik, bolj zanimiv pa bo drugi Black Edition novinec, dvojedrnik 6500+, ki pa za spremembo od X2 linije pod pokrovom ne bo imel starega, K8 čipa, temveč bo prvi K10 dvojedrnik na tržišču. Oba sta seveda popolnoma komaptibilna z vsemi matičnimi ploščami, ki podpirajo procesorje Phenom. Kompatibilnost pa so povečali še s spremebo porabe pri že znanemu Phenom 9950 Black Edition, saj so le-to spustili s 140 na 125 W, z čimer je postal enak kot počasnejši bratec 9850. S porabo 140 W so bili namreč problemi predvsem z napajalnim sklopom pri cenejših matičnih ploščah, saj se je pogosto zgodilo, da je napajanje odpovedalo, ploščo pa je bilo treba menjati. Tako naj ne bi bilo več težav Izvorna novica in tema ny XtremeSystems.

Špekulira pa se tudi o novih FX procesorjih. Linija FX je zamrla kmalu po prehodu na AM2 podnožje, saj s ceno 1000 $ enostavno niso bili konkurenčni rešitvam, ki jih je ponujal Intel. Njihovo...

TG Daily - IBM in njihovi strateški partnerji pri razvoju čipov so oznanili svojo prvo polno funkcionalno SRAM celico, izdelano v 22 nm tehnologiji.

Tovrstna vezja so relativno enostavni predhodniki dejansko koristnih vezij, ki bodo nekoč v serijski proizvodnji in kažejo na pomembno stopnjo pri razvoju postopka. Pravi procesorji, izdelani v tej tehnologiji, so še vedno kaka 3 leta v prihodnosti, vendar novica pomeni dober znak, da bodo skupina IBM in njegovi partnerji uspel premagati še preostale ovire tja do konca leta 2011.

22 nm je dve generaciji naprej in kar malo nenavadno v trenutku, ko pri AMDju še ni uradno zaživela niti 45 nm proizvodnja. Intel je SRAM celico v 32 nm tehnologiji prikazal že septembra lansko leto in pričakovati je, da bo letos na IDF morda videti že kak prototip na tej geometriji.

Zanimivo je tudi to, da je IBM napovedal, da bo imel na 32 nm najboljši "high-K metal gate" proces, ki bo preprosto brez konkurence.

Pravijo, da je to prvič v zadnjih nekaj desetletjih,...

več strani - V zadnjem času smo lahko priča pravemu bombardiranju z obljubami in napovedmi AMDja, ki se bo očitno nadaljevalo z vso srditostjo. Čeprav se je Radeon HD 2000 serija grafičnih kartic komajda znašla na policah trgovin, so AMDjevci na nedavni tiskovni konferenci poudarili, da se znotraj podružnice ATI povsem osredotočajo na splavitev "DirectX10+" grafičnih kartic v letu 2008, prav tako pa bi naj v naslednjem letu okusili sadove izboljševanja multi-GPU tehnologije. Po besedah podpredsednika ATIja bi naj v letu 2008 zagotovo uzrli tudi prve štirijedrne procesorje, izdelane v 45 nm proizvodnem procesu, ter nov vezni nabor za...

Daily Tech - Intel je naznanil, da so proizvedli svoj prvi procesor (zaenkrat prototip), ki je v sekundi sposoben izvesti bilijon operacij s plavajočo vejico (1 teraflops). Predstavil ga je Intelov izvršni direktor Paul Otellini med uvodnim predavanjem na IDF, ki ravnokar poteka v San Franciscu. Otellini je pokazal wafer (glej sliko), ki vsebuje 80 procesorjev z 80 jedri - skupaj 6400 jeder!



Delovni takt predstavljenih procesorjev znaša 3,1 GHz, pri čemer je potrebno poudariti, da so še daleč od pripravljenosti na proizvodnjo in služijo predvsem za predstavitvene namene. Vsak procesor bi naj bil unikaten zaradi tridimenzinalnega pakiranja - predpomnilnik je namreč vstavljen neposredno pod FPU-je, s čimer so prihranili na...