Slo-Tech - Medtem ko je bil letošnji julij najtoplejši izmerjeni mesec doslej, je v Severnem Atlantiku položaj precej ekstremnejši. Rekordne podira že od aprila in je bil julija celo najtoplejši dotlej. Temperaturne anomalije so marsikod presegale 3 °C, k čemur pa je pripomogel tudi manj razvpit dejavnik: čistejši ladijski promet.

Poleg izpustov toplogrednih plinov, ki so globalni dejavnik, in regionalnega dejavnika letošnjega vremena nad Atlantikom, ki oba segrevata ocean, je svoje dodal tudi ladijski promet. Pred tremi leti je Mednarodna pomorska organizacija pri Združenih narodih uvedla pravila, ki so za 80 odstotkov znižala emisije žvepla. To je izboljšalo kakovost zraka po vsem svetu, a je hkrati močno znižalo koncentracijo sulfatnih delcev v ozračju, ki imajo vlogo pri sejanju oblakov in njihovi večji odbojnosti (albedo). Duncan Watson-Parris z Oceanografskega inštituta Scripps je dejal, da smo spremenili tip oblakov.

Pojav je še zlasti izrazit v Atlantiku, kjer je ladijskega prometa...

Slo-Tech - Z Antarktike se je odlomila ledena gora D28, ki ima površino 1636 kvadratnih kilometrov, s čimer se uvršča med največje zabeležene ledene gore v zgodovini. Zaradi velikosti ji bo sledil ameriški Državni center za led (NIC), ki meri, analizira in napoveduje stanje ledenikov in ledenih gor na Antarktiki in Arktiki. D28 bo v morju verjetno vztrajala več let, preden se popolnoma raztali. Trenutno je druga največja ledena gora na svetu. Nastanek tako velikih ledenih gor je naraven pojav in v trenutni obliki ne predstavlja razlogov za zaskrbljenost.

Največje ledene gore na svetu nastajajo na Antarktiki, kjer ledeniki tečejo v morje. Lomljenje ledenih gor je normalen pojav, s katerim ledeniki ohranjajo ravnotežje med dotokom svežega snega in ledu ter odstranjevanjem. Ledena gora D28 se je odlomila z ledene police Amery, ki sodi v sektor D. Največje ledene gore v zgodovini sicer prihajajo iz sektorja B, kjer je Rossova ledena polica. V bližnji preteklosti je bila to B15, ki je merila...

Slo-Tech - V eksperimentalnem rastlinjaku na Antarktiki so brez prsti, dnevne svetlobe ali pesticidov uspešno vzgojili prve užitne rastline. Raziskovalci so obrali 3,6 kilograma solate, 18 kumar in 70 redkev. Do maja naj bi vsak teden nabrali 4-5 kilogramov sadja in zelenjave. Čeprav to ni prvi primer gojenja rastlin v eksotičnih pogojih, saj so tudi na Mednarodni vesoljski postaji že uspeli pridelati zelenjavo, je to prvi tovrstni projekt na Antarktiki, zlasti pa prvi v tolikšnem obsegu.

Rastlinjak je postavljen na nemški postaji Neumayer Station III na robu celine, vodi pa ga nemški vesoljski center (DLR). Semena so posadili februarja, in sicer pridelujejo še paradižnik, poper, baziliko, peteršilj, drobnjak in koriander. Trudijo se še s špinačo in jagodami....

PC World - Intel je včeraj na IDF pokazal eksperimentalni procesor, ki ga poganja sončna energija. Procesor zmore znižati porabo energije na vsega 10 mW, kar je dovolj za sončni pogon, ob čemer seveda pade hitrost izvajanja ukazov za približno desetkrat.

Eksperimentalni procesor v velikosti znamke je tekel na sončni pogon, poganjal pa je računalnik z operacijskim sistemom Linux. Uporabljeni pomnilnik je bil hibridni derivat DDR3 (Hybrid Memory Cube), ki porabi sedemkrat manj energije od klasičnega. Pri tem povejmo, da je celoten računalnik še vedno uporabljal klasično napajanje na elektriko, le procesor je deloval s sončno energijo.

Procesor s kodnim imenom Claremont sicer še lep čas ne bo v...

European Southern Observatory - ESO je v lanskem letu organiziral astro-fotografsko tekmovanje z imenom Hidden Treasures 2010, v sredo pa so objavili rezultate. Zmagal je Rus Igor Chekalin s sliko meglice M78 in za nagrado dobil obisk observatorija Paranal v Čilu.

ESO ima ogromen arhiv javno dostopnih slik neba, ki služijo predvsem znanstvenim raziskavam, a se da iz njih narediti prave poslastice za oko. Za obdelavo slik namenjenih širši javnosti imajp sicer svojo ekipo, a ker je slik tako zelo veliko, jim še zdaleč ne uspe obdelati vseh, zato so organizirali tekmovanje, kjer je bilo potrebno v arhivu najti slike in jih obdelati....

New Scientist - Jezero Vostok na Antarktiki je največje podledeniško jezero na svetu. Leži 4000 metrov pod antarktičnim ledom in meri 250 kilometrov v dolžino 50 kilometrov v širino. Voda v njem je kljub temperaturi malce pod lediščem zaradi ogromnega pritiska kilometrov ledu nad njo v tekočem agregatnem stanju. A za razliko od ostalih podledeniških jezer na Antarktiki jezero Vostok ni povezano z nobenim, tako da je ekosistem v njem odrezan od sveta že 14 milijonov let.

Jezero so z radarjem odkrili britanski znanstveniki leta 1973, ko je bil že dobrih pet let znan obstoj podledeniških jezer na Antarktiki. Od leta 1990 zato poteka na Antarktiki raziskovalni projekt, v sklopu katerega vrtajo skozi led, da bi se prebili do tekoče vode. Do leta 1998 so zvrtali 3650...

TG Daily - Nemški znanstveniki z Instituta Max Planck za nevrobiologijo poročajo, da so razvili "simulator letenja za muhe". Z njim bodo poskušali razumeti, kako lahko živali s tako majhnimi možgani, kot jih imajo muhe, izvajajo zapletene letalske manevre pri veliki hitrosti z dobro natančnostjo. Insekt tako z majhnim povodcem držijo pri miru, nato pa jim predvajajo različne vzorce, gibanja in senzorične simulacije, hkrati pa z elektrodami...

Wired Blog - Nemški znanstveniki so s pomočjo podvodnega mikrofona vzpostavili zvočni prenos dogajanja pod ledom na Antarktiki, ki naj bi pričaral zvočno podobo skoraj nedotaknjenega oceana. Hidrofon deluje s pomočjo vetrne in sončne energije iz observatorija Palaoa (Perennial Acoustic Observatory in the Antarctic Ocean) na Ekströmovi ledeni polici - podvodne zvoke pa naj bi prenašal ter snemal nekaj let.

Znanstveniki bi radi zabeležili čimveč posebnih načinov oglašanja različnih živalskih vrst, hkrati pa bodo preučevali tudi vpliv ladijskega prometa na njihovo obnašanje. Poslušalce prenosa opozarjajo na nenadne...

TweakNews.net - Adrian North z Leicesterske univerze je pred kratkim objavil rezultate nedavne raziskave britanskih znanstvenikov, v kateri so 2 tedna nadzirali navade 346 osebkov. Po njegovih navedbah naj bi sedanji, t.i. iPod generaciji, glasba bila preveč dostopna in je posledično ne cenijo kot nekoč. Še slabše, jemlje se jo za samoumevno, kar bi znalo imeti velik vpliv tudi na njeno prodajo. Jadran in njegova ekipa so prišli do rezultatov, podobnih tistim, ki sem jih omenil v novici P2P, Sony in demografska bomba.

Razumem poanto - tehnologija omogoča, da je glasba lahko vedno prisotna, s tem izgublja na svoji globlji vrednosti, ki jo je imela za človeka skozi stoletja razvoja družbe. Hkrati opažam tudi svojo lasten malomaren odnos do glasbe. Toda ali ni nemara vzrok tega tudi popolnoma drugačen tempo življenja?

Da si lahko z MP3 predvajalniki resno poškodujemo sluh, se mi ne zdi preveč čudno, na to so opozarjali že v času Walkmanov, podobno so Woody Allenovo generacijo opozarjali, da...

ABC News - Merilni inštrumenti lahko zaznajo marsikaj, česar človeški sluh in vid ne moreta, pred časom je spletni časopis New Scientist recimo poročal o melodiji iz peščenih sipin, sedaj so raziskovalci odkrili zvok, ki ga je zaigral ledenik. Po poročanju ABC News naj bi naprave, ki merijo gibanje ledu na Antarktiki, zaznale zvočno valovanje s frekvenco ~0.5 Hz, nezaznavno za človeško uho. Znanstvenica Vera Schlindwein pravi, da se je podoben dogodek že zgodil leta 2002, ko naj bi zvok bil podoben efektom iz...

Slo-Tech - Na Newscientist poročajo, da smo bili v iztekajočem se tednu priče eni največjih neviht na Sončevem površju. Vse od prejšnjega petka Sonce seva nadpovprečno veliko EM-valovanja in visokoenergetskih protonov. Znanstveniki poročajo, da je v tem času prišlo do vsaj sedemnajstih srednjih in petih velikih izbruhov iz vsake sončne pege. Čeprav vrednosti izsevanih rentgenskih žarkov ne dosegajo tistih iz predlanskega oktobra in novembra, pa je število izsevanih visokoenergetskih protnov daleč največje po nevihti oktobra 1989.

Znanstveniki pojasnjujejo, da se sončeve pege - to so območja na Soncu, ki so od ostalega površja nekaj tisoč stopinj hladenjše, zato so videte temne - pojavljajo periodično vsakih 11 let. Zadnji...

Slashdot -

Največja novica s področja znanosti te dni je gotovo uspešen pristanek sonde Huygens na Saturnovi luni Titanu, potem ko je sedem let potovala na sondi Cassini in se za božič od nje odcepila in začela zadnjo fazo svojega potovanja. Prvi odčitki so zelo vzpodbudni, saj NASA poroča, da vsi senzorji delujejo brez napak, prav tako tudi izgub pri prenosih ni. Slike, ki jih je sonda poslala, si lahko ogledate na Nasinih strežnikih. Debata v forumu poteka v temi Halo, Titan!

Na spletu in...

New Scientist - Vsi smo gledali animacije robotskih sond, ki pod ledom Oceana Europe iščejo življenje. Z nuklearnim reaktorjem so se prebile skozi nekaj kilometrov ledu, potem pa kot podmornice osvetljujejo črno vodo in iščejo kaj ribam podobnega. Podatki, ki jih je poslala sonda Galileo, sedaj kažejo, da je led precej debelejši, kot se je mislilo doslej in da je ocean iz koncetrirane žvepolve kisline, ki mestoma prodira na površje. Ph je kar 0. Se pravi, težko bi bilo to "grozdje" še bolj kislo.

Za Marsom že drugi mrtev "planet", ki se je včasih zdel tako obetaven? Link.

ABC News - Tale novica sicer nima nobene zveze z računalništvom, vendar pa je vseeno zanimiva. Govori o naravi prijaznih eksplozivih za vojaške namene, ki so jih razvili nemški znanstveniki. Sam sem sicer kar malce čudno pogledal, ko sem videl naslov, vendar pa je ob končanem branju članka moje začudenje malce izginilo. Ko gledamo vsak dan, koliko raznega streliva "pokuri" vojska na vojaških vajah in ko premislimo, koliko naravi škodljivih snovi se zadržuje v strelivu in raznih eksplozivih, se človek kar malce prime za glavo. Nemški znanstveniki pa so se odločili, da razne eksplozive naredijo naravi prijazne in neškodljive. Morda je tak pristop res dober za eksplozive, ki so uporabljeni na vojaških vajah, vendar pa ima v vojnem času ekologija zadnjo besedo. Vsekakor zanimiv članek, ki si ga le preberite.