Slo-Tech - Sliši se sicer logično, a raziskovalci z več evropskih univerz so vendarle tudi rigorozno potrdili, da najbolje plačanih delovnih mest nimajo najsposobnejši ali najpametnejši ljudje. V reviji European Sociological Review poročajo o raziskavi švedskega prebivalstva, v kateri so za 59.000 moških primerjali njihove kognitivne sposobnosti in plačo. Ugotovili so, da v grobem korelirajo, a le do neke meje. Ekstremno visokih zaslužkov pa nimajo več najpametnejši, temveč celo malenkost manj sposobni.

Kognitivne sposobnosti 59.000 moških so mogli oceniti, ker so bili ti opravili obvezen test zaradi vojaške obveze. Šlo je za ljudi, ki so na trg dela vstopili v letih 1991-2003 (mediana 1993). V tem času je sicer delati začelo 670.203 moških, a so se osredotočili na vojaške obveznike, ker so bili za njih dostopni podatki o kognitivnih sposobnostih iz obveznega testa. Po letu 1999 je bilo obveznikov manj, od leta 2010 pa na Švedskem služenje vojaškega roka ni več obvezno. Nato so primerjali še...

New Scientist - Japonski raziskovalci so pri miših razvili preprosto metodo ločevanja spermijev z X in Y kromosomi, s katero lahko bistveno vplivajo na spol naraščaja. Način naj bi bilo mogoče prenesti na rejne živali, morda pa tudi na človeka.

Doslej smo menili, da se spermiji, ki nosijo kromosoma X in Y, razlikujejo zgolj v količini DNK - tisti z X imajo namreč dednega zapisa več, ker je kromosom X večji od Y. Toda raziskovalci z Univerze v Hirošimi so ugotovili, da je v teh semenčicah dejansko več genov tudi aktivnih - 500 več kot v tistih s kromosomi Y. Osemnajst od teh aktivnih genov proizvaja beljakovine, ki so del ovojnice spermija in je nanje mogoče potencialno vplivati.

To so napravili z raztopino zdravila Resiquimod, ki se...

Slo-Tech - Dolgo časa je veljalo, da so pravila dedovanja DNK jasna. Jedrno DNK, ki predstavlja glavni delež genskega zapisa v človeški celici, dedujemo od obeh staršev, medtem ko je mitohondrijska DNK (mtDNA) vedno materina. Najnovejša raziskava pa je pokazala, da se lahko (in v praksi tudi se) zgodi drugače. Mitohondrijsko DNK lahko dedujemo tudi od očeta.

Na mtDNA je zapisanih le 37 genov (16.569 baznih parov). Najdemo jo v mitohondrijih (celični organeli, ki so zadolženi za pridobivanje energije) in je po trenutno veljavni teoriji posledica nastanka mitohondrijev. Evkariontska celica je nekoč v prazgodovini pogoltnila bakterijsko celico, ki je ni razgradila, temveč sta živeli v simbiozi. Posledica so mitohondriji, ki imajo zato tudi svojo DNK. Vseeno pa 99,9 % DNK najdemo v jedru.

Doslej so bili raziskovalci prepričani, da se...

Slo-Tech - Prav nobenega dokaza ni, da bi bile ženske slabše programerke od moških, čeprav jih je seveda manj. A raziskava, ki je dopolnitev lanske nerecenzirane raziskave in je sedaj prestala neodvisni pregled (peer review), kaže, da v odprtokodnih projektih večkrat zavrnejo kodo, za katero vedo, da so jo napisale ženske.

Raziskava se je osredotočila na tri milijone dopolnitev (pull request), ki jih je poslalo 330.000 programerjev na GitHubu, izmed katerih je bilo 21.000 žensk. Vsako tako dopolnitev pregledajo ostali člani projekta in se odločijo, ali jo bodo sprejeli in dodali v projekt (merge) ali zavrnili. Raziskovalci so ugotovili, da je bila koda sprejeta v 78,7 odstotka primerov, če so jo prispevale ženske, in 74,6...

TG Daily - Najbolj pogosta genetska okvara pri ljudeh, barvna slepota, bi znala že čez nekaj let postati preteklost s pomočjo genetskega zdravljenja. Barvna slepota je predvsem pogosta pri moških, za katero trpi okrog 8 % vseh belcev, a je pri ženskah zelo redka. Kot večina genetskih okvar, ki zadenejo predvsem moške, prizadene X kromosom, a se pojavlja v različnih stopnjah, s katero zadane bolnika. Najhujša oblika, akromatopsija, zadane približno eno izmed 30.000 oseb, prav ti pa so najprimernejši kandidati za novo zdravljenje. Osebe, ki trpijo za akromatopsijo, ne razlikujejo med nobeno izmed barv in imajo močno otežen vid v močnejši svetlobi, kot je običajna svetloba zunaj stavb sredi dneva.

...

Slashdot - Dobili smo uradno potrditev tega, kar vsi že dolgo časa vemo. Privlačna dekleta pripadnike močnejšega spola poneumljajo - k sreči le začasno. Psihologi na Radbound University so namreč osuplo obstali, ko je eden izmed njihovih kolegov v pogovoru z neznanim privlačnim dekletom napel vse kriplje, da bi jo očaral. Hkrati je povsem pozabil, kje stanuje, ko ga je dekle pobaralo o naslovu. Takoj so zbrali 40 študentov in opravili raziskavo na to temo, katere rezultate so objavili v članku Interacting with women can impair men’s cognitive functioning v Journal of Experimental Social Psychology.

Ti so morali najprej opraviti test, ki je meril njihove kognitivne funkcije. Opazovali so tok črk in čim hitreje ugotavljali, če je prikazana črka enaka prejšnji. Nato so jih polovico posadili v družbo čednih mladenk za sedem minut, drugo polovico pa v bližino moških kolegov. Rezultati so bili bolj predvidljivi kot angleško vreme. Čim privlačnejša se je sogovornica zdela študentom, tem slabše so...

BBC - BBC poroča, da so z najnovejšimi raziskavami Y-kromosoma ugotovili, da je najstarejši skupni prednik vseh moških živel pred 59.000 leti v Afriki. Ta ugotovitev bega znanstvenike, saj so že pred časom ugotovili, da je živela tako imenovana mitohondrijska Eva pred 143.000 leti. Do te razlike je verjetno prišlo zato, ker so imele ženske skozi zgodovino bolj ali manj konstantno število otrok, pri moških pa so bile velike variacije. Kakšni reveži niso zaplodili nobenega otroka, nekateri srečneži pa več z več ženskami, recimo Džingiskan. Zato ima mitohondrijska DNA bolj konstantno sestavo skozi zgodovino kot Y-kromosom. Hkrati je mitohondrijska DNA bolj občutljiva za mutacije in posledično osebek z mutirano mitohondrijsko DNA hitreje propade.

Ločeno raziskovanje po ženski in moški liniji je mogoče zato, ker imamo moški Y-kromosom, ki ga ženske nimajo, vsa mitohondrijska DNA pa je ženska. Pri oploditvi se namreč iz spermija prenese samo kromosomska DNA, mitohondrijska pa je vsa iz...

Ars Technica - Sicer zveni zelo publicistično, samo v sedanjem zdravstu raziskovalec ne bo uspel pri javnosti, ne glede na to, kakšno pomembno odkritje bo objavil, razen če bo odkril postopek, ki bo pomagal pri terapiji ali diagnostiki rakavih obolenj. Kakorkoli, sledeča novica ne spada v omenjeno skupino.

Kdor je poslušal vsaj osnove nastanka rakave bolezni ali se o tem kako drugače pozanimal, ve, da je za nastanek "raka" ključna sprememba določenega dela genskega zapisa. Na srečo je velika večina teh spremenjenih zaporedij nukleotidov že znana, tako da je bilo samo še vprašanje časa, kdaj bo postopek postal laboratorijsko uporaben. Tako sama tehnika, ki so jo razvili v Weizmannovem inštutu v Izraelu temelji na vezavi komplementarne enovijačne DNA, ki ob ligaciji na "DNA računalnik" inducira restriktazo Fok1. Odcepi se del DNA, ki po translaciji in transkripciji kaže protitumorno delovanje. Če bo vezave prvega liganda ne pride, reakcija ne poteče.

Seveda je še nemogoče govoriti o praktični...

The inquirer - Če ste mnenja, da viruse pišejo predvsem fantje in moški s pomankljivim egom, ga boste v precej bližnji prihodnosti verjetno morali spremeniti. Tako so v ta "posel" začela prihajati tudi dekleta, ki pa se od svojih moških "kolegov" ne razlikujejo precej. V Belgiji so aretirali 19-letno dekle, ki je kljub mladosti že sprogramiralo štiri viruse (Quis, Coconut, Sahay in Sharp), do zdaj pa je poznano samo njeno "hekersko" ime - Gigabyte. Policija jo je obtožila enajstih kriminalnih dejanj, za katera pa ji grozijo tri leta zapora. Večina moškega dela hekerske scene se je že odzvala ter dejala, da ženska ne spada za računalnike. Klik!

New Scientist -

Zanimiva študija, katere rezultati so objavljeni na New Scientist, ugotavlja, da ženske za uspešno delo z računalnikom in navigacijo potrebujejo večje zaslone kot pripadniki moškega spola.

V študiji znanstveniki z univerz Pittsburgha in Pennsylvanie ter Microsoftovi inženirji ugototavljajo, da arhitektke, dizajnerke, instruktorice in celo igralke računalniških iger potrebujejo večje in širše zaslone ter natančnejše 3D-animacije, da bi se lahko njihova produktivnost kosala s storilnostjo moških.

Dasiravno se zadeva sliši diskriminatorno, raziskave, ki so jih zgoraj navedeni opravili, kažejo, da imajo ženske v povprečju slabšo prostorsko predstavo kot moški. Več o tem.