Slo-Tech - Angleščina je težka, angleška slovnica pa ni. Besedišče v angleškem jeziku je eno najbolj razgibanih in med največjimi na svetu, medtem ko so stavčne strukture v povprečju preproste. Na drugi strani so jeziki, kamor sodi tudi slovenščina, ki nimajo tako obširnega besedišča, a imajo zelo zapleteno slovnico s številnimi pregibnimi vrstami. Zdi se, da so jeziki z velikim številom govorcev kompleksni v besedišču in preprosti v slovnici (angleščina,...

PhysOrg.com - V psihologiji in pedagogiki je trenutno znanstveni konsenz, da se inteligenčni kvocient (IQ) posameznika v njegovem življenju ne spreminja bistveno. Mentalne sposobnosti s starostjo seveda najprej rastejo in po vrhuncu v zgodnji odraslosti upadajo, a relativno v primerjavi s celotno populacijo naj bi bile posameznikove sposobnosti konstantne. Ne da bi se tega posebej zavedali, na tem temelji tudi celoten slovenski šolski sistem - testiranje sposobnosti po končani osnovni šoli je glavna vstopnica za pridobitev Zoisove štipendije (kasneje jo je pridobiti...

Heise - Čeprav proizvajalci neradi javno objavljajo odstotek reklamacij svojih izdelkov, je francoski portal Hardware.fr pridobil podatke velikega francoskega prodajalca računalniške opreme o odstotku reklamiranih komponent, ki so bile kupljene med 1. oktobrom in 2009 in 1. aprilom 2010, poroča Heise. Torej, v povprečju gledamo strojno opremo, ki je stara kvečjemu eno leto. Da bi zagotovili statistično veljavnost rezultatov, so upoštevali le proizvajalce, od katerih so prodali vsaj 500 enot v posamezni kategoriji. Izsledki so zelo zanimivi.

Med trdim diski je reklamacij od 1,04 odstotka (Maxtor) do 3,39 odstotka (Hitachi). Najslabše so se odrezali diski Hitachi Deskstar 7K1000.B (5,76 odstotka) in 7K1000.C (5,20 odstotka jih je odpovedalo, oba 1 TB) ter Western...

Slo-Tech - Evropski znanstveniki s francoskega INSERM-a (Institut National de la Santé et de la Recherche Medicale) so skupaj s kolegi iz Belgije, Brazilije in Portugalske dokazali, v kar smo verjeli že od malih nog - da branje koristi možganom - in rezultate objavili v reviji Science. S funkcionalno magnetno resonanco (fMRI) so študirali možgane 63 posameznikov, ki so bili različne stopnje pismenosti. Izmed njih je bilo 10 nepismenih, 22 se jih je brati naučilo šele v zrelih letih, 31 pa se jih je brati naučilo kot otroci. Zanimalo jih je, kako pismenost vpliva na sposobnosti možganov.

Ugotovili so, da so se možgani pri obeh pismenih skupinah ob predstavitvi zapisanih besed...

New Scientist - V Laboratoriju za Robotiko na Fakulteti za Elektrotehniko na Univerzi v Ljubljani se pod vodstvom dipl. ing. Boruta Povšeta izvaja serija eksperimentov, s katerimi nameravajo določiti mejo sprejemljive bolečine, ki jo robot lahko ponesreči povzroči človeku.

V okviru poizkusov je bilo šest prostovoljcev podvrženih različno močnim udarcem robotske roke, prostovoljci pa so morali oceniti intenziteto bolečine (od "rahlo" do "neznosno"). Cilj raziskave je določiti mejo hitrosti, s katero lahko varno delajo industrijski roboti, ko so v bližini ljudje.

PC Pro - Raziskovalci iz Fujitsu Laboratories poročajo, da so razvili sistem za brezžično polnjenje baterij električnih naprav, ki deluje na razdaljo nekaj centimetrov. Za razliko od doslej predstavljenih sistemov, ki temeljijo na induktivnem sklapljanju dveh tuljav, tako da je potrebno naprave položiti na podlago za polnjenje, uporablja njihov izdelek magnetno resonanco. Energijo prenašajo prek dveh tuljav, ki sta uglašeni na isto resonančno frekvenco. To je težek problem, saj morata biti obe tuljavi precizno nastavljeni, da se izognemo interferenci. Nova Fujitsujeva iznajdba olajša ta postopek, saj so razvili prvi praktični simulator za magnetno resonanco, tako da lahko hitro razvijejo oddajne in...

New Scientist - Ste kdaj pomislili, da bi v svoj avto namesto bencina natočili glukozo? Japonski znanstveniki so ustvarili motor, ki ga dejansko poganja glukoza. Bolje rečeno, namenjena je za hrano bakteriji Mycoplasma mobile, ki poganja omenjeni motor. Opazili so, da mikrometer velika bakterija prepleza vsakršen zid. To so izkoristili in naredili neskončni ukrivljeni zid. Naredili so kolo, kakršnega uporabljajo hrčki.



Seveda kolo ni enake velikosti kot hrčkovo, ampak ima le 20 mikrometrov premera in obliko propelerja. Da so s svojim premikanjem bakterije zavrtele propeler, so morali kemijsko modificirati njihovo površino. Kaj so s tem dosegli? Bakterije so postale lepljive in tako so s svojim...

New Scientist - New Scientist poroča, da so znanstveniki z londonske univerze odkrili povezavo med količino beline v možganih in sposobnostjo učenja jezika. V študiji, v kateri je sodelovalo 65 Francozov, starih med 21 in 30, so jim predvajali posnetka francoskega in hindujskega zvoka da. Najhitrejši so po približno osmih minutah uspeli ločiti posnetka, medtem ko so najslabši še po dvajsetih minutah zgolj uganjevali, kateri jim je predvajan. Z magnetno resonanco so potem skenirali možgane predstavnikov obeh skupin, pri čemer so ugotovili, da možgane najhitrejši sestavlja več kot 70 % beline, medtem ko je ta odstotek pri slabših znatno nižji.

Preizkusite se lahko tudi sami. Slišite razliko med francosko in hindujsko verzijo daja? Če ne, se ne sekirajte preveč. Raziskovalci namreč poudarjajo, da rezultati kažejo le na to, kako dobro oseba razume tuje glasove, ne pa splošno obvladovanje jezika, denimo slovnice in besedišča.

ABC News - Merilni inštrumenti lahko zaznajo marsikaj, česar človeški sluh in vid ne moreta, pred časom je spletni časopis New Scientist recimo poročal o melodiji iz peščenih sipin, sedaj so raziskovalci odkrili zvok, ki ga je zaigral ledenik. Po poročanju ABC News naj bi naprave, ki merijo gibanje ledu na Antarktiki, zaznale zvočno valovanje s frekvenco ~0.5 Hz, nezaznavno za človeško uho. Znanstvenica Vera Schlindwein pravi, da se je podoben dogodek že zgodil leta 2002, ko naj bi zvok bil podoben efektom iz...

več strani -

Kot poročajo New Scientist, je prejšnji vikend letel mimo Zemlje asteroid, ki se ji je izmed vseh opazovanih najbolj približal, saj je letel le 88.000 km mimo nas. Spomnimo, da geostacionarni sateliti krožijo na oddaljenosti približno 39.500 km. Asteroid so poimenovali 2003 SQ222, njegov obhodni čas okrog Sonca po zelo eliptični tirnici pa znaša 1,85 zemeljskega leta.

Novico so objavili tudi pri Washington Times, kjer pa so jo prekomerno napihnili, trdeč, da je šlo za vesoljsko telo srednje velikosti. V resnici je SQ222 eden izmed najmanjših zaznanih asteroidov, ki so potovali mimo Zemlje (in delno skozi njeno eksosfero). Izmerili so mu velikost 3 - 5 metrov, medtem ko je...

New Scientist - Kot poročajo na New Scientistu, so v današnjih zgodnjih jutranjih urah iz Kourouja v Francoski Gvajani izstrelili prvo evropsko misijo na Mesec.

SMART 1 (Small Mission for Advanced Research in Technology), kakor se plovilo imenuje, bo Mesec doseglo v petnajstih mesecih, nato pa bo predvidoma pol leta krožilo v lunini orbiti in slikalo njeno površje ter zbiralo informacije o njeni kemični zgradbi. Več pa najdete tukaj.