Slo-Tech - Na današnji dan pred 10 leti, 15. januarja 2001, se je na spletu pojavila nova spletna stran. Gola in pusta od začetka se je Wikipedija sčasoma oblekla in olistala. Danes gre za eno največjih in najbolj znanih spletnih strani na internetu in najpogosteje uporabljano spletno enciklopedijo. Ima 17 milijonov člankov v 276 jezikih, čeprav je v nekaj jezikih člankov res samo za vzorec.

Angleška verzija ima več kot tri milijone in pol člankov, sledijo pa ji nemška (1,2 milijona), francoska (1,1 milijona), poljska (766 tisoč), italijanska (763 tisoč), japonska (727 tisoč), španska (701 tisoč), portugalska (667 tisoč), nizozemska (665 tisoč) in ruska (649 tisoč) inačica, ki tvorijo tako...

BBC - Na Kubi so zagnali svojo alternativo prosti spletni enciklopediji Wikipediji, ki se imenuje EcuRed: Enciclopedia cubana. Uraden pričetek delovanja strani je napovedan za danes, a je bila dosegljiva že včeraj. Kot pravijo skrbniki strani, je "namenjena ustvarjenju in delitvi znanja vseh in za vse s Kube po vsem svetu". Njena filozofija je "zbiranje in razvoj znanja z demokratičnega, neprofitnega, objektivnega, dekolonizatorskega vidika". Trenutno ima 19.345 člankov, medtem ko jih ima španska Wikipedija slabih 700 tisoč.

Posebej zabaven je prispevek o ZDA v novi enciklopediji. Že v uvodu piše, da gre za imperij našega časa, ki si je svoje ozemlje s silo pridobil od drugih držav in dal na razpolago podjetjem in monopolom. Državljani te države porabijo četrtino svetovne energije. Za...

HotHardware - Wikipedija je dandanes nedvomno eno izmed pomembnejših spletnih mest, saj je prava zakladnica znanja in informacij, tudi če le-te niso popolnoma pravilne. K popularnosti nedvomno veliko pripomore tudi enostavno iskanje po zbirki informacij in znotraj članka, kar seveda ne velja za papirnate enciklopedije z njihovimi kazali.

A če je spletna Wikipedija dodobra konkurirala (in premagala) papirnate izdaje, se jim zdaj pridružuje. Hčerinsko podjetje, PediaPress, bo namreč prodajalo knjige, v katerih bodo natisnjeni članki z angleške Wikipedije, ki vsebuje prek 3 milijone člankov. Možnost naročila se nahaja v levem meniju ob članku, skupaj z opcijo prenosa datoteke PDF oz. možnostjo tiskanja članka. Sprva bodo ponujali le knjige z mehko...

Slashdot - Nemška verzija Wikipedije, ki je za angleško takoj na drugem mestu po obsegu, je dosegla mejo milijona člankov. Mejo pol milijona člankov so dosegli pred točno dvema letoma. Milijonti članek govori o ameriškem botaniku Ernieju Wassonu. Angleška sestra ima 3,1 milijona člankov, slovenska 83 tisoč, skupno število pa je še z ostalimi članki v 240 drugih jezikih 14 milijonov.

Kakšno pot je Wikipedija prehodila v osmih letih, pa lepo kaže tudi prvi članek na nemški Wikipediji. Prvi članek (o reakciji s PCR) se je v tem času razvil iz prevoda navodil za izvedbo reakcije v pregleden enciklopedični prispevek.

Nemška Wikipedija je, tudi zaradi strožje politike, po mnenju ustanovitelja celo boljša od angleške. Nemci so tudi prvi uvedli...

TG Daily - Po neuspehu z načrtovanjem mobilnih telefonov, na katerih teče Linux, so se pri OpenMoko odločili spremeniti svoj poslovni načrt. Kot prvi izdelek, ki predstavlja popolnoma novo smer razvoja, so pokazali žepni pregledovalnik Wikipedije, WikiReader. Pregledovalnik, ki je pravo nasprotje zmogljivih, pametnih telefonov, članke z angleške Wikipedije shranjuje lokalno, na 8-gigabajtno microSD kartico. Za prikaz skrbi 3,7-palčni črno beli zaslon z ločljivostjo 240 x 208, ki je občutljiv na dotik, posledično pa se na napravi, poleg stikala za vklop, nahajajo le trije gumbi. Z njimi je mogoče prikazati naključen članek, si ogledati zgodovino prikazanih člankov oz. zagnati iskanje, pri katerem se na zaslonu prikaže tipkovnica za...

Guardian - Wikipedija je po osmih letih presegla 3 milijone člankov v angleščini. Tri-milijonti članek govori o norveški igralki Beate Eriksen, ki igra v lokalni žajfnici. Pri tokratnem dosežku ni bilo opaziti hudega pompa, saj je na prvi strani Wikipedije objavljeno le obvestilo, da so dosegli številko treh milijonov ter da se zahvaljujejo vsem, ki so prispevali k dosežku. Za to je bilo potrebnih približno 10 milijonov uporabnikov, ki so ustvarili 17 milijonov strani, članke pa so uredili kar 326-milijonkrat. Člankov je veliko tudi v drugih jezikih, a jasno precej manj. Nemški oddelek se pospešeno približuje mejniku enega milijona člankov, Francozi lahko preberejo približno 800.000 različnih vnosov, Japonci, Poljaki in Italijani pa okrog 600.000.

Rast števila člankov se je očitno umirila po eksploziji med letoma 2004 in 2007. V osmih letih jasno ni šlo tudi brez incidentov, v katerih so Wikipedio obtoževali, da gosti otroško pornografijo, da ni dovolj točna ter da članke urejajo politiki in...

TG Daily - Če ste v zadnjem času kaj obiskovali Wikipedijo, ste na strani zgoraj gotovo opazili prošnjo za donacije, ki so jih zbirali. Sprva se je števec ustavil pri 3,5 milijona dolarjev, kar pa naj ne bi zadostovalo. Wikipedija, ki zaposluje 23 ljudi, namreč letno porabi nekaj manj kot šest milijonov dolarjev. Da bi dosegli postavljen znesek, je ustanovitelj Jimmy Wales na spletni strani Wikimedija Fundacije osebno zaprosil za pomoč in - zmagal. V samo nekaj dnevih se je nakapljal še preostanek.

Na TG Daily si sedaj postavljalo še nekaj zanimivih vprašanj. Prvo je seveda, kolikšno vsoto bi Wales za deveto najbolj obiskano stran na spletu lahko zahteval in še dobil. Zagotovo več kot šest milijonov, če so se ti nabrali tako hitro. Drugo vprašanje je, ali bodo ljudje sedaj nehali prispevati, ko je cilj dosežen, ali pa bodo nadaljevali v znak podpore njim tako dragi strani? Povzetek finančnega izkaza za preteklo obdobje je na spletu.

The Register - Spletna organizacija Internet Watch Foundation, ki jo podpirata Evropska unija in Velika Britanija ter mnogo ponudnikov dostopa do interneta in ki skrbi za preganjanje neprimernih in nedovoljenih vsebin na spletu, je na svoj črni seznam dodala Wikipedijo. Kaj se dogaja? V četrtek so upravljavci na angleški Wikipediji opazili nenaden porast števila dostopov z nekaj IP-jev. Ugotovili so, da gre za proxyje šestih angleških internetnih ponudnikov, ki so svoje stranke preusmerjali k Wikipediji prek njih. To so naredili, da bi preprečili dostop do članka Virgin Killer, ki po odločitvi IWF vsebuje otroško pornografijo. Problematična naj bi bila naslovnica albuma.

Taka odločitev ima nekatere zanimive posledice. Če na Wikipediji onemogočijo urejanje stran enemu izmed takšnih obiskovalcev zaradi vandalizma, bodo hkrati odrezali cel kup povsem dobronamernih uporabnikov, ki bi radi neprijavljeni popravili netočnost ali dve. Wikipedija strani noče umakniti, saj da se zavzemajo za prost dostop...

Wikipedia - Če ste med vikendom slučajno poskušali priti na spletno stran nemške Wikipedije, vas je na njej pričakalo obvestilo, da je na podlagi sodne odredbe stran začasno nedostopna. Povod je bil članek o nemškem poslancu Lutzu Heilmannu, v katerem je bilo tudi nekaj besed o njegovem delu za Stasi. To je gospoda tako razhudilo, da je v četrtek na deželnem sodišču v Lübecku dosegel prepoved preusmeritve z domene wikipedia.de, ki jo je registrirala Wikpedijina nemška podružnica, na domeno de.wikipedia.org, na kateri se nahaja nemška vsebina, dokler sporna vsebina ni odstranjena. Gospod se je vendarle spametoval, ali pa le ohladil, in dejal, da bo odredbo umaknil. Nekaj mu vseeno uspelo - njegova biografija je postala najbolj bran članek v zadnjih dneh.

Slashdot - Izteklo se leto 2006 je bilo še eno leto rekordov za Wikipedijo, poročajo pri Advertising Age. Število obiskovalcev se je več kot podvojilo, tako da je samo novembra enciklopedijo obiskalo 37,8 milijona ljudi, kar je bistveno več od klasičnih Britannice in Columbie. Kar se tiče citatov, je bila Wikipedija še uspešnejša, saj so njene strani citirali 29.000-krat, kar je za 54 % več kot leta 2005. Najpogosteje v blogih citirani Wikipedijin članek govori o Webu 2.0, sledijo pa mu preminuli Steve Irwin, floridski škandal Mark Foley in pogruntavščina, ki je spletne uporabnike leta 2006 naravnost obnorela, blog. Za več kot 200 odstotkov se je povečala tudi raba fraz "Wikipedija pravi", "po Wikipediji" in podobnih, kar kaže na vse večjo kredibilnost projekta kljub občasnim spodrsljajem. Več o tem na Slashdotu.

ComputerBase - Spet lahko beremo, da so Kitajci ostali brez dostopa do spletne enciklopedija Wikipedije. Uradne informacije pričajo, da bo dostop do kitajskega prevoda sproščen v roku enega tedna, medtem ko bodo morali na angleško različico počakati še vsaj en mesec. Ali je za nenadno onemogočenje dostopa kriva strožja cenzura ali tehnične težave, še ni znano. Kljub temu pa se tudi po sprostitvi blokade ne bo dalo dostopati do vseh vsebin, saj kitajska vlada že sedaj in bo tudi v prihodnosti pridno cenzurirala vse sporne članke, še posebej o Falun Gongu in pokolu na Trgu nebeškega miru (Tiananmen).

Slashdot - Urejevalci angleškega dela največje enciklopedije Wikipedija so sporočili, da jim je predvčerajšnjim uspelo ustvariti članek, ki je pomenil pomembno prelomnico -- bil je namreč milijonti v bazi. Članek govori o železniški postaji Jordanhill v Glasgowu na Škotskem, zanimivo pa je tudi dejstvo, da je nekemu madžarskemu uporabniku uspelo že davnega novembra 2004 napovedati, da bo ta prelomnica nastopila 1. marca letos. V celoti obsega Wikipedija 3,38 milijona člankov, od tega je slovenskih približno 24 tisoč. Novico smo našli na Slashdotu.

Slashdot - Wikipedija je ta teden uvedla svojo novo zaščito pred spletnim vandalizmom, ki se pojavlja na Wikipedijinih straneh z občutljivejšo vsebino. Teh zaščitenih strani tako ne bo mogoče več prosto urejati; to možnost bodo imeli le dlje kot štiri dni registrirani uporabniki Wikipedije, dočim jih bodo neregistrirani uporabniki lahko le brali.

Uredniki poudarjajo, da bodo pri uporabi tega ekstremnega ukrepa sila previdni in da ga bodo uporabili zgolj v boju zoper vandalizem na že oskrunjenih straneh. Vsebin, ki še niso bile tarča vandalizma, ta zaščita ne bo prizadela. Trenutno so s to tehnologijo zaščiteni članki o ameriškem predsedniku, Hitlerju in Jezusu, v prihodnosti pa kaže pričakovati še kakšnega.

Warp2Search - Kaj je SED, vas zanima? Na kratko, to je za Canon prihodnost računalniških in televizijskih ekranov. Predstavljate si ga lahko kot CRT monitor v LCD ohišju. Se vam zdi nemogoče? Morda, ampak ni. Katodni monitor namreč uporablja top za istreljevanje elektronov, ki se zaletijo v fosforjevo celico, ta zasveti in tako vidimo piksel v določeni barvi (več o CRT tehnologiji na Wikipediji). SED tehnologija pa namesto enega topa pod vsako točko uporablja 3 majhne tope, po enega za vsako barvo. Tako ima predstavitveni model čez 6 milijonov topkov (1920 x 1080 x 3).



Za vse, ki vas zgornja dejstva niso prepričala, pa naj povem še, da ima ekran odzivni čas pod 1 ms, kontrast...

Slo-Tech - Microsoft se je odločil uporabnikom svoje enciklopedije Encarta ponuditi podoben pristop, kot ga je pionirsko predstavila prosta spletna enciklopedija Wikipedia. Odslej bo pri vsakem članku v Encarti opcija Edit this article (torej uredi članek po slovensko), ki bo bralcu omogočila članek dopolniti oz. spremeniti in odposlati Microsoftu. Slednji bo z vrsto korakov -- najprej s preverbo dejstev, potem z oceno berljivosti in koherence in nenazadnje preverbo skladnosti članka z Encarto kot celoto -- ocenil, ali se bo popravljeni članek pojavil v Encarti. Kako se prijaviti.

Slashdot -

Gotovo marsikdo izmed vas pozna Wikipedio, neprofitni projekt, ki teče že tri leta in želi s programsko opremo WikiWiki sestaviti največjo prostodostopno enciklopedijo. Prostodostopno zato, ker je ves tekst pod licenco GNU (podobno kot Linux). Od marca 2002 deluje tudi v slovenščini.

Kot poroča Slashdot so presegli mejo 300.000 člankov, v katerih je 90,1 milijona besed. Za primerjavo povejmo, da Encyclopaedia Britannica vsebuje 85.000 člankov s 55 milijoni besed. Mejo 200.000 člankov je Wikipedia presegla letošnjega februarja.

Ste vedeli, da je Trboveljski dimnik s 364 metri najvišji evropski dimnik?

Slashdot - Kot poroča Slashdot, je različica proste (njena vsebina je zaščitena z licenco GNU Free Documentation License) spletne enciklopedije Wikipedia v angleškem jeziku v 3 letih obstoja dobila že dvestotisoči članek, pri čemer velja poudariti, da se je število člankov v zadnjem letu podvojilo.

Jubilejni članek nas pouči o trenerju angleškega moštva Sheffield United Neilu Warnocku. Ker gre z naraščanjem obsega pričakovati tudi porast obiska, bodo v kratkem povečali zmogljivost strani z 9 dodatnimi strežniki, ki jih bo kajpada poganjal Linux. Na voljo je tudi inačica Wikipedie v slovenščini, ki v tem trenutku premore 3632 člankov, zadnji nam pove nekaj o francoskem matematiku, fiziku in filozofu d'Alembertu.

Enciklopedistom iskreno čestitamo in obenem vabimo nove "pisune", da pomagajo zmanjšati razliko do inačice v angleščini.

Slo-Tech - Tako, če se še spomnite, nas je Gandalfar pred kratkim zasvojil s svojo temo, v kateri poskuša pod pretvezo, da nas uči šteti do 10.000, skrivaj razsuti Primoževe skripte. No, danes se nam je pri tem štetju uspelo prebiti, verjeli ali ne, natanko do polovice. Še samo 5.000 sporočil je pred nami. Če imate preveč časa, brž nabijat, tokrat je to dovoljeno.

Drugo, malce resnejšo prelomnico pa je dosegla naša nadmočna, ultimativna Loža™. Danes smo v njo zapisali 60.000 oddani post ter se tako napotili proti naslednji meji, 70.000. V kolikor ste že utrujeni od vseh računalniško-tehniških debat, klik!