TechCrunch - Kupec je indijsko podjetje HCL Technologies, s katerim sicer IBM že nekaj let sodeluje pri petih projektih. Razlog za prodajo je najverjetneje ta, da Veliki Modri potrebuje svež kapital za dokončanje prevzema Red Hata, ki so ga napovedali konec oktobra in za katerega bodo plačali epohalnih 34 milijard ameriških dolarjev.

Med prodanimi programskimi paketi so še Appscan, BigFix, Unica on-premises, Commerce, Portal in Connections. A najbolj je pri tem zazvenelo ime Notes, saj je bila programska oprema pod imenom Lotus Notes razvita že daljnega leta 1989 in je orala ledino v t. i. enterprise segmentu. Notes so v delovna okolja prve vpeljale sodelovanje, pa medsebojno pošiljanje sporočil in so tedaj bila ena od pomembnejših...

Microsoft - Microsoft je izdal Microsoft Mac Office 2004. Za veliko učinkov se moramo zahvaliti Applovemu prikazovalniku Quartz, ki je omogočil prosojnost v grafikonih v Excelu ter gladko senčenje v Wordu in Powerpointu. Izjemnih izboljšav so bile deležne funkcije za delo v skupinah, velika novost pa je tudi snemanje zvoka v Wordu. Študentska različica stane 150, standardna pa 400 USD. Trenutno sta na voljo le angleška in japonska različica, francosko, italijansko in špansko pa lahko pričakujemo sredi junija. Klik!

OSNews - Veliki modri razvija zbirko programskih orodij za poslovna okolja, ki bo uperjena proti Microsoftovemu Officu in ne bo delovala le v Windowsu in na Mac OS, pač pa tudi v Linuxu, drugih Unixih in na dlančnikih. To ji bo omogočala spletna zasnova, saj bodo tako strežniška orodja za upravljanje, kot tudi orodja za končne uporabnike, spletne aplikacije, dosegljive preko spletnega brskalnika.

Vključena bodo štiri orodja, in sicer za delo z e-pošto, preglednicami, podatkovnimi zbirkami in za obdelavo besedil. Kmalu pa lahko pričakujemo tudi dodatna orodja, saj so Adobe, PeopleSoft, Siebel Systems in druga podjetja podprla IBM-ova prizadevanja in utegnejo pripraviti svoje dopolnilne rešitve. Klik!

O morebitnem patentiranju zaenkrat molčijo ...

Slo-Tech - Če Linux najde svoj dom na namizju, je to ponavadi sistem tipa x86. Vendar ga lahko enakovredno uporabljamo tudi na mnogih drugih procesorskih arhitekturah in ena izmed takih je tudi PowerPC. Morda se vam zdi nenavadno, da bi Linux namestili na Applov računalnik, ki uporablja vedno bolj opevani MacOS X, vendar ima lahko to kljub vsemu nekatere prednosti. Vsaj tako je prepričan David Mertz iz podjetja Gnosis Software, Inc., ki je na IBM-ovih straneh developerWorks, posvečenih Linuxu, objavil zanimiv članek z argumenti za namestitev Linuxa na Applove računalnike.

PC Linux Online - IBM že leta slovi kot eden največjih zagovornikov Linuxa. Nedavno je prvi mož Velikega Modrega svojim podrejenim celo naročil, da začnejo uvajati Linux na prav vsa namizja v podjetju s skoraj 320 000 zaposlenimi. Poteza je pozitivna za uvajanje Linuxa na namizja na sploh, saj bo IBM na lastni koži spoznaval, kje je največ težav, oz. kaj Linuxu manjka, da bi se na namizjih uveljavil tako uspešno, kot pri strežnikih.

Prve posledice naj bi občutili zelo kmalu. IBM je namreč sporočil, da lahko v drugi polovici leta pričakujemo odjemalca za Lotus Notes, bistveno bolj pa je presenetila novica, da nameravajo na Linux prenesti Microsoftovo pisarniško zbirko Office. Očitno je ta tudi pri njih zelo priljubljena in jim niti OpenOffice.org niti StarOffice ne zadostuje za vsako opravilo.

Po besedah Stefana Petterssona, tehničnega direktorja Lotusovega oddelka na švedskem, IBM sodeluje z Microsoftom, ki naj bi že izdal nekaj delov kode zbirke Office. Zanimivo pa je, da v Redmondu očitke...

News.com - Microsoft je v Evropski Uniji in na Novi Zelandiji vložil zahtevo za pridobitev patentnih pravic za zapise dokumentov pisarniške zbirke Office 2003, ki uporablja tehnologijo XML. To pomeni, da v primeru izpolnjene zahteve konkurenčni izdelki, kot sta StarOffice in OpenOffice.org, ne bodo mogli shranjevati dokumentov v obliki, ki bo uporabna v Microsoftovem izdelku.

Poteza iz Redmonda je nadvse paradoksalna, saj je opisni jezik XML nastal ravno z namenom lažjega komuniciranja med programi, izpolnjena zahteva pa bi delovala kontraproduktivno. In prvi, ki je XML uporabil v zapisih svojih datotek, je bil OpenOffice.org, torej je Microsoft le posnemovalec. Klik!

Morda pa je namen dober. Bodo z denarjem najeli dodatno delovno silo za odpravo nedavnih lukenj v IE?

Slo-Tech - Država se trudi uvajati odprtokodne reštve, kaj pa izobraževalne ustanove? Fakulteta za družbene vede zagotovo ni med njimi, saj daje prednost Microsoftu. V 14. členu pravilnika o diplomskem delu namreč piše, da mora študent diplomsko nalogo oddati v datoteki oblikovani z MS Word: "Študent/-ka odda diplomsko delo v štirih izvodih ter v elektronski obliki v referatu za študentske zadeve. V elektronski obliki naj bo shranjeno v eni datoteki, oblikovani z urejevalnikom MS Word 95 ali novejšim MS Word urejevalnikom.".

Očitno fakulteta ni pomislila na tiste študente, ki doma uporabljajo Linux, OpenOffice.org pod Okni ali pa kakšen tretji program za pisanje besedil. Hkrati tudi kot standard vsiljuje točno določen komercialen (in za študentski žep tudi predrag) produkt, čeprav se je za elektronske dokumente že uveljavil format PDF, za katerega so na voljo tudi brezplačne rešitve.

Bo študent samo zato, da bo lahko oddal diplomo v elektronski obliki moral za dobrih sto tisočakov kupiti...

Linux.com - Izšel je StarOffice 7, pisarniška zbirka, ki temelji na odprtokodnem programju OpenOffice.org. Prinaša veliko novosti, najbolj opazne med njimi pa so:

• Hitrejši zagon in večja odzivnost.
• Izvoz v oblike datotek PDF, SWF (Macromedia Flash) in oblike za majhne naprave.
• Izboljšani uvozni in izvozni filtri za zbirko MS Office.
• Izboljšana podpora vertikalni smeri pisanja v dokumentih.
• StarOffice Configuration Manager za nadzor sistemov v poslovnih okoljih.
• StarOffice Software Development Kit za integracijo zbirke z lastnimi programi uporabnikov.
• Snemalnik makrov.
• Spremenjena grafična podoba.

Prvo oceno so objavili na Linux.com. Zbirka je na voljo za malo manj kot 80 ameriških dolarjev, za izobraževalne namene pa za ceno medija in dostave. Seveda pa nas večina že nestrpno pričakuje OpenOffice.org, ki bo z le nekoliko manj dobrotami na voljo brezplačno.

PC Linux Online - The Register je objavil članek z naslovom: IBM dismisses OpenOffice as child's play (IBM odklonil OpenOffice kot otroško igrico). Govori o tem, da je Karen Smith, podpredsednica IBM-ovega oddelka Linux strategy and market development, za ComputerWire izjavila, da odprtokodnim sistemom, torej predvsem Linuxu, primanjkuje popolna zamenjava za Microsoft Office. Dodala je še, da želi IBM uporabnikom ponuditi namizne rešitve v sklopu računalništva na zahtevo.

The Register, ki je svojo nedoslednost in neprofesionalnost nakazal že z napačnim poimenovanje pisarniške zbirke OpenOffice.org v naslovu, je izjavo predstavnice VelikegaModrega™ le malce preveč napihnil. Smithova ni povedala nikakršne laži, saj je dejstvo, da OpenOffice.org kljub izjemnim kvalitetam še vedno ni popolna zamenjava za Microsoft Office, pa čeprav ga lahko nadomesti na veliki večini delovnih mest. Zelo nenavadno bi namreč bilo, da bi podjetje, ki je pred časom odprtokodnim projektom namenilo milijardo ameriških...

The Tech Report - Se spomnite, ko smo na Slo-Techu zagnali tako paniko okoli neverjetno visokega odstotka uničenih 75GXP diskov, še posebej 45 GB modela? No, sedaj, ko so v prodaji novi IC35 Ericsson modeli, smo že vsi mislili, da bo zadeva pač postala in ostala pozabljena kot ena mala zamera računalniškemu gigantu. Ni tako. IBM je namreč naredil napako ter opustil uveljavljanje garancij za ta model - pač zato, ker te linije ne proizvajajo več. Tega pa v Kaliforniji niso prenesli in tožili IBM. Hehe .

The inquirer - Compaq je pred nekaj leti zapravil kar precej denarja, ko je kupil podjetje DEC (Digital). Z nakupom podjetja DEC si je Compaq pridobil tudi vse pravice do izdelovanja sila čislanega procesorja - Alphe. Danes me je presenetila novica, ki se je pojavila kot strela iz jasnega: Compaq bo prodal oddelek, ki se ukvarja z razvojem Alph. Sodeč po tej The Inquirerjevi novici, bo oddelek odkupil Intel. Z nakupom tega oddelka pa bo Intel dobil tehnologijo neprecenljive vrednosti. Pa še to: čeprav AMD uporablja Alphino EV6 vodilo, ki ga je pridobil od Compaqa, se posel njega ne tiče.

Jaz - ATI se prebuja ter zaveda, da njihova Windows 2000 edicija gonilnikov - smrdi. To sem občutil na lastni koži, ko sem testiral le-ta produkt tudi pod dotičnim operacijskim sistemom. Razvedelo se je, da se na internetu skriva nova, Special Purpose (beri: beta) različica gonilnikov. Poberite jo s tega naslova. Thnx, miso!