»

Nič več hudička

OSNews - Odličen operacijski sistem FreeBSD se je vse do sedaj predstavljal z maskoto prijaznega hudička, ki je pravzaprav simboliziral demone, t.j. procese v ozadju, tipične za strežniško programsko opremo. Ker so nekateri to maskoto razumeli nekoliko narobe in ker so lanske volitve nazorno pokazale stanje duha onstran luže, so se pri projektu odločili za novo maskoto. Na natečaj je vabljen vsakdo, ki ne sodeluje pri projektu FreeBSD. Zainteresirani lahko do 15. marca pošljejo predlog v enem izmed vektorskih zapisov, ki mora biti njihovo avtorsko delo in ne sme biti žaljiv do katerekoli vere, kulture, spola ipd. Nagrada za izbran predlog bo poleg večne slave še 500 ameriških zelencev, kar niti ni tako malo za povprečen študentski žep[:\\]. Še novica na OSNews in stran z razpisom.

O rezultatih natečaja bomo poročali, bo pa FreeBSD v vsakem primeru ostal najmanj tako "vražji", kot je bil do sedaj.

19 komentarjev

Primerjava NetBSD 2.0 in FreeBSD 5.3

Slashdot - OSNews.com poroča, da je Gregory McGarry testiral hitrost operacijskih sistemov NetBSD 2.0 ter FreeBSD 5.3.

Testiral je na Pentiumu 4 3 GHz, kar pomeni da izboljšave FreeBSDja v SMP sektorju niso prišle do izraza in kjer NetBSD še vedno uporablja starejšo tehnologijo.

Poleg tega pa je NewsForge spisal intervju z nekaj NetBSD razvijalci o tehnologiji v ozadju tega operacijskega sistema.

9 komentarjev

Primerjava operacijskih sistemov *BSD

OSNews - Organizacije in podjetja, ki želijo uporabljati prosti Unix, imajo danes na voljo dve rešitvi: bolje propagiran Linux ali starejši BSD. Naslednji članek nam predstavi vse glavne različice BSD-ja, ki se ponašajo vsaka s svojo specifičnostjo: FreeBSD (hitrost), NetBSD (prenosljivost med platformami), OpenBSD (varnost) ter Darwin (Mac OS X).

Domače strani vseh BSD-jev:
FreeBSD
NetBSD
OpenBSD
OpenDarwin
DragonFly BSD (ni omenjen v članku)

0 komentarjev

FreeSBIE 1.0

Slo-Tech - Vas je kdaj zamikalo, da bi preizkusili, kaj vse zmore FreeBSD, pa niste našli prave volje, da bi si vzeli čas zanj, oz. preuredili razdelkov na že tako vedno premajhnem disku? No, naši zahodni sosedje so pripravili FreeSBIE, nekaj podobnega Slo-Tech Linuxu, le da je zgrajeno okoli najnovejšega FreeBSD 5.2.1. Stran za dolvleko ok. 550 MB ISO slike CDja je tule, naznanilo pa lahko najdete na BSDforums.

3 komentarji

Recenzija FreeBSD 5.2

Slashdot - O nedavnem izidu različice FreeBSD 5.2 smo že poročali. Če ste do sedaj še bili v hamletovski dilemi "namestiti ali ne namestiti", vam bo morda v pomoč tale recenzija, ki so jo objavili na portalu The Jem Report. Recenzija se začne z opisom licence BSD, nadaljuje s kratko predstavitvijo politike različic, sledita kratko pojasnilo glede domnevne (ne)povezanosti FreeBSD in Mac OS X ter povezava do nepogrešljivega priročnika. V nadaljevanju sta na kratko opisana postopka namestitve in posodabljanja programja, zaključi pa se z opisom novosti, neprizanesljivim seznamom žužkov ter zaključkom, kjer avtor ugotovi, da srečni lastniki različice 5.1 nimajo pravega razloga za nadgradnjo. Zanimivo branje (ki seveda nikakor ne more nadomestiti priročnika!) tudi za tiste, ki se z "hudičkom" še niste srečali in razmišljate, ali bi mu odmerili nekaj GB vašega vedno premajhnega diska. Morda vam bodo kaj koristili tudi odzivi pod novičko na Slashdotu.

1 komentar

Izšel FreeBSD 5.2

OSNews - Pred dnevi je luč sveta ugledal FreeBSD 5.2. Glede na različico 5.1 ne prinaša kakšnih revolucionarnih novosti, omenimo samo izboljšano podporo diskovnim krmilnikom IDE, SATA in 802.11a/b/g, izboljšano podporo ACPI (upravljanje napajanja), odjemalsko podporo protokola NFSv4 ter najnovejše različice KDE oz. GNOME. Poskusno je dodano tudi večnitno filtriranje in usmerjanje IP prometa. Tako kot dosedanji različici 5.x tudi ta še vedno nosi oznako eksperimentalna. Za produkcijsko rabo razvijalci priporočajo preverjeno 4.9 ali katero drugo različico iz družine 4.x.

Za tiste, ki ga še ne poznate, gre za prost operacijski sistem, pred kratkim je praznoval 10. obletnico, ki se je zaradi odličnih karakteristik v obremenjenih omrežjih prijel zlasti na strežnikih, četudi je povsem uporaben za namizje. Od Linuxa se razlikuje v tem, da je nastal neodvisno od njega in pa po licenci BSD, ki je precej liberalnejša od GPL, saj dovoljuje, da lahko dele kode vključujete tudi v "zaprte" programe,...

12 komentarjev