katero srednjo šolo?

Tale fascinacija z Gimnazijo je tut hecna. Vecina 'mescanov' gimnazijskih mest gre na gimnazijo predvsem zato, ker je pac v njihovem kraju, in je seveda 'najboljsa'. Kranjska burzuazija je sploh cvetka.

Res je, predmete, ki jih predavajo na gimnaziji,bos verjetno bolj znal. Enako velja za sposobnost piflanja. A srednja sola ti da tudi znanja, ki jih na gimnaziji ne bos nikoli slisal, in enako velja za faks.

Sam sem ekonomski tehnik. Pred vpisom na pravo sem moral opravit tudi komplet splosno maturo (1 leto maturitetnega tecaja na gimnaziji). Super, ker sem lahko izpopolnil svoj(a) jezik(a) in matematiko. A na faksu si upam rect, da mi je ekonomska prisla zelo prav - sploh, ker imam morda malo bolj prakticne predstave o poslovodskih poslih. Tri leta premetavanja stevilk po kontih mi omogocajo, da morda celo razumem razlike med bilancami in cash flowom, vplivom razlicnih metod amortizacije in nasploh ucinkom, ki jih dosezemo z razlicnimi knjizbami (kuhanjem). Sori, tega gimnazijec ne more 'stekat', niti najmanj pa po eni uri, kolikor je morda v vseh stirih letih namenjeno 'racunovodstvu'.

Sicer pa, kar se tice bodocih programerjev - matematika, matematika, matematika. No, razen ce kanite biti zadovoljni s kucanjem spletnih strani (khm, kar znam tudi jaz), pol ni treba. Ampak taksni 'programerji' smo neprimerljivi z onimi drugimi (Sergej, Primoz, jype za primer).

Je pa res, da srednja sola napram gimnaziji od cloveka zahteva manj, in mora biti zato precej bolj samodiscipliniran. Poklicna matura je proti splosni 'lol'. (No, marsikak gimnazijec tudi po enem letu 'tecajev' racunovodstva in gospodarskega poslovanja poklicne mature ne bi opravil. Podobno verjetno velja za racunalniske predmete.)

In to je uporabno znanje? Vedeti točen datum, ko se je Napoleon popraskal po riti? Vse to lahko prebereš na internetu ali v lokalni knjižnici. Ampak praktično znanje, tega pa ne pobereš zlahka.

Lahko se piflaš, kolikor hočeš, lahko si zafilaš glavo z vsemogočimi podatki, štejejo pa samo praktične izkušnje. Kemiki se morajo ukvarjati z epurvetami v laboratoriju, fiziki se morajo stresti na statični krogli, matematiki morajo reševati zapletene enačbe, programerji morajo pisati vsaj tisoč vrstic, ki razporedi rdeča od rumenih jabolk itd.

Piflanje je sranje, to šteje samo za teoretične izpite in zagovore. To je zgrešen sistem. Morali bi imeti praktične izpite, ki res pokažejo človekovo praktično znanje.

Torej, temu fantu en nasvet: obiskuj vse vaje in bodi pozoren. To se ti ful splača.

zamene ste skoraj vsi gimnazijci piflari

Daj ne bluzi.

Hehe, zakaj vsi mislijo, da kemiki delamo z epruvetami? Od kod ta zmota? Kemiki delajo z mašinami, ki stanejo več kot povprečen managerski avto. ;)

heej.a mi lahko kdo od vas pove katere smere iz zdravstvene nege so pol za fax?:)

Ubistvu se danes splača delat vse drugo kot pa gimnazijo. Govorim iz lastnih izkušenj ker sem po "poklicu" trenutno gimnazijec in dam roko v ogenj da razen za delo poštarja, natakarja ali mogoče kakšnega pomočnika v kakšni zakotni pisarni nisem zanimiv prav nikomur.

V srednji rač. šoli (sicer zelo odvisno od kvalitete šole in njenega programa) odneseš dragocene izkušnje in prakso, ki jo kot gimnazijec razen z res trdim delom težko hitro zajameš.

Govorim iz lastnih izkušenj, ker sem lansko leto študiral na FRIju.

Matematika je najtežja. Strokovni predmeti so pa odvisni od profesorjev.