Varcevanje financ

Katera je po vasem mnenju (trenutno) najugodnejsa varianta za varcevanje denarja? Tle mislim predvsem za recimo studente in podobno (mogoce nekaj 10kSIT/mesec, ce je sreca). Pa "stunfi" in "pod povstrom" odpadejo, neki kar naj bi vsaj obdrzal vrednost al jo pa se clo zvisal.

Kaj pa za malo starejse studente ki so ze skor koncal faks in gledajo v oci zaposlitvi in seveda ureditvi svojega bivalisca... A so tiste stanovanjske varcevalne sheme za kej? En kolega je to probu pa mu ni nc kej vsec...

Ce si se na koncu studija na faksu spomnil, da bi bilo zdaj dobro dobit kaksno stanovanje, potem ne isces varcevanja. Ti isces kredit, ali pa bogatega strica v Ameriki.
Stanovanjske varcevalne sheme ti omogocajo pridobit namenski kredit po nekoliko bolj ugodnih pogojih, po dolocenem casu varcevanja (par let) in rednega vlaganja sredstev. Nekaj si sam privarceval, nekaj pa ti primakne banka v obliki kredita, ki ga moras seveda vrnit z obrestmi. Ni to nobena carobna palicica, se vedno imas stanovanje na kredit in odplacujes precej let.

Kot dijak prvega letnika imam denar v Abanki ter tam varčujem. Nimam kake štipendije ali kakršnih koli drugih rednih prihodkov, vendar pa mi na mesec oz. dva ostane približno 10k, ki jih potem naložim na banko. Zdej pa moje vprašanje: obstajajo kakšne druge metode varčevanja z višjimi obrestmi ter možnostjo, da denar, ki sem ga vložil dvignem kadarkoli (kar bo v roku naslednjega leta ali dveh zagotovo nujno)?

root: dve besedi: KD Bond
Če boš šel danes za eno ali 2 leti kupovat navadne delnice, je zelo verjetno, da se boš za glavo prijel ko jih vnovčiš.

root brez zamere za to leto ali dve rajši razmišljaj kako bi še dodatno povečal input ker s tistim kar maš ne boš veliko pridobil, za kakšno žurko več boš imel to je pa vse.

Hm... Okej, bom pa še počakal nekaj let ter potem naredil kaj bolj donosnega... Sicer pa se mi je kar zdelo da za te vsote, ki jih imam jaz, ne moreš ravno bog ve česa narediti z denarjem. Hvala vseen.

Ne banke ! Banka ti še realne vrednosti denarja ne ohrani ! Se pravi, je inflacija večja od donosa. Tud stanovanjska shema ni glih to kar bi mogla bit oz. je bolj v obrnjena v prid tistim, ki jo ponujajo. Finta je pač v tistem kreditu, sam če bi vsi hotli po teh letih kredit vzet, to nekako ne bi zneslo...

Najboljše so zdaj res skladi !!! Al pa borza, za kaj bolj hitrega, sam morš pa met malo več informacij... Pri skladih morte vedet, da gre za bolj dolgoročno varčevanje. Ker kot je že nekdo omenil, lahko kakšno leto tud delajo minus, ki pa se na dalšo dobo (3 - 5 let) izniči. Pri nas je res davek na dobiček, se pravi se 3 leta res ne splača dvigat denarja. So pa tudi tuji skladi, ki jih že tržijo nekatera podjetja pri nas.

Še nekaj: Ne čakat !!! Vsaj kar se tujih skladov tiče, ne ! Zdaj so delnice zelo poceni, bile so že tudi 100% dražje, pa je Bin Laden nardil svoje. Se pravi, so na razprodaji. Naši skladi so pa tak tak glede tega. Imelo so veliko donosnost, ker so bile delnice naših podjetij podcenjene in so zdaj prišle na neko normalno raven. Takšnih donosov, kot jih je imel Galileo od KD-ja ne bo več...

root987: Če te kaj več zanima, PM me...

Tu notri se je pojavilo par kapitalnih neumnosti, ocitno je borza za nekatere se vedno bavbav.

Madmicka, KD Bond ima vrednost tocke vzajemnega sklada trenutno 2.699,94 SIT - to je najmanjsi znesek, ki ga lahko vlozis. Vse ostalo tece popolnoma enako kot ce bi vlozil par mio, ni nobene razlike, razen seveda tega, da pri 10k vlozka ne gre pricakovat par 100k dobicka. Iz vzajemnega sklada lahko dvignes vlozek kadarkoli, v roku par dni. root987, ne glede na majhne zneske lahko se vedno obracas denar na bolj pameten nacin. Ce se ne boste naucil tudi z majhnimi zneski pametno delat, boste zmeraj ostal na majhnih zneskih.

Kot sem ze omenil zgoraj, KD Bond ima pricakovano letno donosnost okoli 10%, banka ti za polog na TRR daje obresti 0,75% letno (NLB), inflacija v Sloveniji pa se giblje okoli 5%. Ce dajes v banko na racun, imas po enem letu realno prbl. 4.75% MANJ denarja, pri vlaganju v najbolj konzervativen obvezniski sklad pa realno okoli 5% VEC. Ce se kdo resno razmislja o polaganju sredstev na racun v banki, ima ocitno prevec denarja ali pa resno potrebuje izobrazevanje s podrocja upravljanja osebnih financ. Na bancnem racunu imas danes toliko, kolikor rabis za sproti - vse, kar je vec, izgublja na vrednosti. Na kapiram tega, a ni skoda delat na sihtu ali dajat na stran pri stipendiji, da se potem takole po neumnem mece denar stran?

Vice, zaradi davka nikoli ne bos imel manj kot si vlozil, tudi ce dvignes prej kot v treh letih. Davek se obracuna od *dobicka*, ne od glavnice. Davek ti bo zmanjsal donos. Manj bos imel, ce bo v casu vlaganja tocka sklada padla in bo negativen donos (pri obvezniskih skladih izredno redko, pa se to na zelo kratka obdobja, najvec par dni), ali pa ce bos dvignil vlozek zelo hitro, ze po mesecu ali dveh. Pri vstopu v vzajemni sklad oz. nakupu tock namrec placas provizijo (v KD Bond in obvezniskih skladih 2%, drugje obicajno 3%), in dokler ta 2% ne pokrijes iz dobicka imas dejansko izgubo. Tudi zato se priporoca daljsa doba vlaganja, poleg dejstva, da si po vec kot treh letih oproscen davka na dobicek.

In ne vem kaj je toliko besed okoli KD bonda ki je po donosu med najslabšimi.

Seveda ne veš, če pa ne veš bistvenih značilnosti in razlik med skladi.

Wolf: pozabil si revalorizirat nakupno ceno, poleg tega pa davek ni 30% ampak je tolikšna le akontacija. Dejanski davek je lahko tudi 0, če je dohodka (s tem seveda mislim na vse dohodke, ki jih moraš prijaviti pri dohodnini) manj kot 4% povprečne letne plače.

Varcevanje za stanovanje? Beeh.. to je bolj utopija kot ne...

Vsak mesec dajes na stran po 100k, v enem letu se ti nabere 1.2mio sit ok 1.5 ce imas res precej velik donos... V desetih letih 20mio SIT in to je taka zlo optimisticna ocena.

Koliko ljudi lahko daje 100k SIT mesecno na stran? :)

Vsak mesec dajes na stran po 100k, v enem letu se ti nabere 1.2mio sit ok 1.5 ce imas res precej velik donos... V desetih letih 20mio SIT in to je taka zlo optimisticna ocena.

Bo kar dobra ocena, in niti ni tako zelo optimisticna. Pri rednem vlaganju 100k mesecno za 10 let v vzajemni sklad z 10% letnim donosom bi dobil ven 20.484.497 SIT. Glede na to, da je 10 let ze kar dolga doba, bi si lahko privoscil tudi kak delniski sklad z vecjim donosom - recimo pri 20% letnem donosu dobis po 10 letih 37.609.529 SIT, po 5 letih pa 10.175.820 SIT. Slovenski skladi so imeli zadnjih 5 let ZELO lepe donose, v povprecju precej visje od 20% - kdor se je sel tole, je danes kupil ne stanovanje ampak hiso.
Niso tako nemogoce stevilke, tudi za resevat stanovanjski problem.

Spoštovani...

že nekaj let varčujem v znanem slovenskem uravnoteženem vzajemnem skladu. Z donosi sem izredno zadovoljen...
Samo nekaj stvari bi pripomnil...

Ne preveč propagirat tujih vzajemni skladov, saj donosi zaenkrat ne dosegajo slovenskih, kar pa se tiče podcenjenosti tujih delnic pa se ne bi strinjal, v evropi je že nekaj časa na borzi efekt "milnega mehurčka"...

Pri računanju donosov se mora kot vložek vzeti dejanski vložek brez provizije... Torej, če je vstopna provizija sklada 2%, mi vplačamo 100K SIT je naš vložek 98K SIT in se donos za davek na dobiček računa od 98K ne od 100K SIT.

Izbira sklada je odvisna od dobe varčevanja:

Doba do 5 let: obvezniški sklad
5-10 let: praviloma uravnotežen, morda delniški
nad 10 let: praviloma delniški, morda uravnotežen...

Po mojem mnenju pa ne gre pozabiti nečesa. Prvi cilj naj bo to, da se vrednost denarja ohranja, torej, da je vaš vložek tisti, ki ga varčujete. Če si za cilj zastaviš, da bo večina kapitala prišla iz donosov, kaj hitro sprejmeš prevelik rizik in gre vse v maloro.

Morda kdo ve, kaj se bo zgodilo z donosnostjo skladov po vstopu v EU? Ce je donosnost v tujini nizja od slovenske, bi clovek lahko sklepal, da bo ta v Sloveniji po vstopu padla (konkurenca pa to)... razen, ce bo drzava nase sklade zascitila s kaksnim zakonom.

> Morda kdo ve, kaj se bo zgodilo z donosnostjo skladov po vstopu v EU?

Če bi bili vedeži, ne bi bili reveži... Mislim, da bodo donosi naših skladov primerljivi s tujimi, če ne za malenkost višji. Gospodarska rast v tranzicijskih državah je ponavadi malenkost višja kot v etabliranih, razvitih gospodarstvih. Vidim pa drug problem. Ob dobrih donosih se zna zgoditi, da bo na trg prišlo preveč kapitala in ne bo ustrezne ponudbe. To rezultira v tem, da je na borzi za kratek čas izjemen skok, potem pa spet padec. Drug problem pa je, da se bo s sprostitvijo kapitala verjetno prevzemalo podjetja vsevprek. Kot v primeru LEK se lahko zgodi, da bodo prevzeta podjetja izginjala z borze in ne bo ostalo nič pametnega, razen obveznic in holdingov, seveda. Potem bodo naši skladi dejansko primorani trgovati v tujini, a spet ne nujno v EU. V tem trenutku je baje Makedonija raj za vlagatelje...

antonija: med mešanimi skladi izbereš tako, da pogledaš kake naložbe imajo in če so "res mešani". Galileo npr. ima le 10% obveznic, medtem ko jih ima Alfa 40%. IMHO so trenutne cene delnic na slovenskem trgu že kar malo napihnjene in bi bilo pametno počakat nekaj mesecev do enega leta, da se zadeve stabilizirajo.

Se je kdo ze kaj vec ukvarjal s Forex-om (Foreign Exchange)? Sam poznam nekaj osnov, ki sem jih pridobil preko SAXO bank http://www.saxobank.com in MG Financial Group. Zadevo sem spremljal nekaj mesecev in se naucil nekaj poglavitnih znacilnosti trgovanja s tujimi valutami. Zadevo sem tudi simuliral s posebnim softwarom, ki omogoca hipno elektronsko trgovanje. Zanima me, ce se katera banka ze ukvarja s tem pri nas in ali razmislja tudi o elektronskem trgovanju ali je to pri nas se vedno zaprto za zidovi izkljucno bank. V glavnem vprasanje, kako pri nas do Forex trga.

lp, D.

da je KD Bond obvezniški sklad in se zato o njem pogovarjamo

Sem mislil na kej novega kar ne vemo.

Hmmm, meni edino ne gre v glavo, da smo slovenci tako disciplinirani pri odplačevanju kreditov, marsikdaj pod zelo neugodnimi pogoji, ko pa nismo zapufani, pa malokateremu pride na misel, da bi denar, ki ga je do danes dajal za odplačilo kredita v prihodnje nalaga v kakšno investicijo oz. nekakšen varčevalni plan.
antonija, osebno ti svetujem, da svoj milijonček razdeliš, npr. na tretjine oz. deleže, ki so zate najbolj primerni... Tretjino vežeš na banki za npr. 3 leta, tretjino daš v obvezniški sklad, tretjino pa uravnotežen ali delniški. Tako so 2/3 sredstev (tistih v skladih) likvidna, tretjina srednjeročno vezana. Potem pa sproti vsako tretjino plemenitiš... Seveda pa si lahko osebne finance drugače urediš, a treba je narediti plan...

Glede Forexa pa je moje mnenje, da je treba obračati zelo resen denar za sprejemljive učinke in dvomim, da ima kdo dovolj časa za resno spremljanje trga do te mere, da bi si povrnil stroške in zraven še kaj zaslužil...