Vzajemni skladi

Bom izkoristil tole že odprto temo za vprašanje. Mi zna prosim kdo pojasnit, na kakšen način se izračuna vrednost "točke" vzajemnega sklada? Jaz si predstavljam, da naj bi se vrednost določala glede na ceno delnic in obveznic, v katere tak sklad vlaga denar vlagateljev...Sprašujem namreč zato, ker sem pri enem skladu opazil velik padec vrednosti točke, ki je nekajkrat višji kot pa so v povprečju padle vrednosti delnic, v katere naj bi vlagal glede na prospekt.

Da malo oživim temo z vprašanjem;
Kje, (pri nas, v tujini) se da varčevati v indeksnih skladih? Nekaj sem videl da je SKB zastopnik za Amundi indeksni sklad.(?)
Ker na dolgi rok so upravljavski stroški precej oderuški npr. pri delniških skladih.

moj dodatek

kar je skrito pred očmi vlagateljev
http://www.forbes.com/2011/04/04/real-c...

nasvet, kupuj low cost index ETF direktno prek kakega priznanega ameriškega (nemškega) discount brokerja, najprej pa preberi vse knjige v knjižnici na temo borzništva

Pozitivno je, da vsaj spremljaš, kaj se dogaja s tvojimi sredstvi.

več kot 90% upravljalcev skladov na ročnost do 5 let, in več kot 97% na daljiši rok ne more premagati primerjalnega benchmarka...
menjavanje podskladov je metanje peska v oči...ljudje imamo čredni nagon in drži kot pribito, da kupujemo ko je prenapihnjeno in prodajamo ko poči...izgube zagotovljene, pol pa še slab sklad pripojijo k boljšemu, da propagandni material izgleda boljše.

realno gledano ima s&p500 na dolgi rok 9% z reinvestiranimi dividendami letno povprečno donosnost.
torej 9% ne moreš dobiti zaradi upravljalca, 2-2,5 % upravljalska provizija, stroški marketinga, transakcij, provizij,.... do 1%, pol pa vztopni 0-5, izstopni 0-3, menjalni 0-1..
pa naj gre vse skupaj še v plusu ...do prve korekcije

koliko dejansko ostane vlagatelju? koliko upravljalcu NLB? koliko rizika nosiš ti, koliko oni?

Ledenko@64 je 1. avg 2016 ob 15:38 izjavil:

več kot 90% upravljalcev skladov na ročnost do 5 let, in več kot 97% na daljiši rok ne more premagati primerjalnega benchmarka...
menjavanje podskladov je metanje peska v oči...ljudje imamo čredni nagon in drži kot pribito, da kupujemo ko je prenapihnjeno in prodajamo ko poči...izgube zagotovljene, pol pa še slab sklad pripojijo k boljšemu, da propagandni material izgleda boljše.

realno gledano ima s&p500 na dolgi rok 9% z reinvestiranimi dividendami letno povprečno donosnost.
torej 9% ne moreš dobiti zaradi upravljalca, 2-2,5 % upravljalska provizija, stroški marketinga, transakcij, provizij,.... do 1%, pol pa vztopni 0-5, izstopni 0-3, menjalni 0-1..
pa naj gre vse skupaj še v plusu ...do prve korekcije

koliko dejansko ostane vlagatelju? koliko upravljalcu NLB? koliko rizika nosiš ti, koliko oni?

Tu gledaš povprečje 500 podjetij. Od teh ima neko podjetje mogoče izgubo, drugo pa 20% donos. Če narediš neki drugi sklad npr. s&p200 ter daš vanje zgolj tista podjetja z izgubo, potem bo donos celo negativen. Če pa daš notri zgolj tista podjetja z dobičkom, pa bo donos npr. 15%. In upravljavci podskladov delujejo ravno na način, da določijo razmerja med posameznimi segmenti (delnice, obveznice,gotovina), panogami (farmacija, bačništvo, tehnologija...) in geografsko zastopanje (ZDA, Azija...) potem pa znotraj teh razmerij kupujejo in prodajajo. Če so uspešni je lahko letni donos precej višji od 9%. Seveda pa je lahko tudi izguba kar krepka.
Kot vlagatelj na nakupe in prodaje upravljavca nimam drugega vpliva, kot pa zamenjavo podsklada, če menim da tisti v katerem imam sredstva ni perspektiven. Ali me bo pri tem vodil čredni nagon ne vem. Vem pa, da četudi izgubim vsa sredstva v skladih, v družini ne bomo lačni.

Vsaka stvar nekaj stane. Če nekdo drug namesto mene popravi avto, speče kruh, organizira počitnice, vodi sklad... potem ga moram plačati. Če sem zadovoljen s popravljenim avtom, okusom kruha, počitnicami, donosom v skladu... zakaj bi se pritoževal, koliko je za dobro opravljeno storitev zaslužil???

na prejšnjem primeru ti slovenski upravljalec skozi dolgo obdobje vzame 150.000 EUR, za slabo vodenje in nič risk managementa......torej ogromno plačaš in reskiraš svoja vplačila.
kupiš ETF ali kakšen vanguardov index sklad in v enakem obdobju plačaš okrog 10.000-20.000 z možnostjo risk managementa ali risk parity. 130.000 je tvoj profit samo iz naslova stroškov...neglede na donos

zato v knjižnico po slovensko literaturo...pol pa te že tuja potegne

v začetku 2008 je Buffet stavil 1 milijon $ proti Protege partners hedge skladu, da ne morejo premegati index s&p 500 na obdobje 10 let



to so rezultati brez stroškov. v index skladu bi moral plačati 0.15% na leto, v upravljanem hedge skladu pa okrog 2 plus 20% od dobička.

telexdell je 2. avg 2016 ob 13:54 izjavil:

Smurf je 2. avg 2016 ob 10:08 izjavil:

Problem je, ker se pri teh klasicnih skladih izkaze, da najvec profitirajo ravno borzne hise in ne narocnik.

Pri ETF skladih pa je to razmerje nekoliko boljse tako, da je utemeljeno vprasanje.

Borne hiše lahko profitirajo le, če imajo naročnike. Boljše kot bo delala (=nižji stroški, večji donosi), več naročnikov bo imela.

Višek sredstev pa lahko naložiš na različne načine. Lahko jih imaš doma v nogavici, na transakcijskem računu, kupuješ plemenite kovine, umetniška dela, delnice, nepremičnine, Lego kocke... Vsaka od oblik imajo svoje prednosti, pomanjkljivosti in priložnosti za ekstremne dobičke kot tudi katastrofalne izgube. Nenehno se obremenjevati s tem, koliko kdo profitira, kje bi dobil več... pa pomeni zgolj to, da boš vedno v skrbeh, nezadovoljen in izpostavljen riziku katastrofalne izgube.

Problematicno je to, da borzna hisa da vso tveganje na plece strank, hkrati pa pobere smetano. Slovenija je tukaj se dodatno problematicno, ker je majhna konkurenca in majhen trg. Kaj imajo veze s tem umetniska dela in stumfi pa ne vem.

Na banki so mi priporočili sledeče.
Prvi sklad: http://www.nlbskladi.si/podjetniske-obv...
donos 20,49 %, v zadnjih treh slabih 10% in v zadnjem letu 3%. Ta vzajemni sklad je najnižje tvegan sklad pri NLB Skladih se pa vstopni stroški prilagajajo višini zneska.
Obvezniški skladi do 5.000 EUR so 1,50% vstopni stroški, od 5.000 - 10.000 EUR so 1,30%, nad 15.000 EUR so 1,00%, nad 20.000 EUR 0,75%,nad 30.000 EUR 0,60% in tako dalje.

Drugi sklad: Obveznice visokih donosnosti - ki so malenkost bolj tvegane je pa s tem povezan tudi višji donos.

Tukaj pa je še tabela celotnih stroškov upravljanja:
NLB Skladi
Delniški skladi: 2,02%
Mešani skladi 1,60%
Obvezniški skladi: 1,13%

Kaj menite se splača?

Vstopni oa izstopni stroski so miloreceno v narekivajih smesni v primerjavi s tem, da ima skoraj vsak sklad se upravljalsko provizijo!!
Za tiste, ki ste neuki, stroski vstooa in izstipa so vam jasni, stroski upravljalske provizije pa neznanka. In najdite te stroske pri svojih skladih, ki se odtegnejo letno, ne glede na to, ali vrednost tocke raste ali pada, koliksna ke procentualna provizija in dodaj. Potem te pa bo na dolgi rok glava bolela v primerjavi z raznimi ETF skladi. Zakaj mislite, da se ETf skladi ne oglasujejo? Ker ni prfita v njih vecjega.

Konkretno sklad od Volimesemes:
Max. vstopna:1,50 % (lestvica)Vstopna lestvica
Vrednost vsakokrat vplačanih sredstev Obvezniški podskladi Uravnoteženi podskladi Delniški podskladi
do 4.999,99 EUR
1,50 %
2,25 %
3,00 %
5.000,00 - 9.999,99 EUR
1,30 %
1,90 %
2,50 %
10.000,00 - 14.999,99 EUR
1,10 %
1,70 %
2,25 %
15.000,00 - 19.999,99 EUR
1,00 %
1,50 %
2,00 %
20.000,00 - 29.999,99 EUR
0,75 %
1,30 %
1,75 %
30.000,00 - 49.999,99 EUR
0,60 %
1,10 %
1,50 %
50.000,00 - 99.999,99 EUR
0,50 %
0,90 %
1,25 %
100.000,00 - 199.999,99 EUR
0,40 %
0,70 %
0,90 %
200.000,00 - 499.999,99 EUR
0,30 %
0,40 %
0,50 %
500.000,00 EUR in več
0,20 %
0,25 %
0,25 %
Plačila vstopnih stroškov so oproščeni vlagatelji, ki enkratno vplačajo več kot 1.000.000,00 EUR.
Oprostitev plačila vstopnih stroškov ne velja za vlagatelje, ki vplačujejo tak znesek z varčevalnim načrtom.

Max. izstopna:0,50 % (opombe)Izstopna provizija
Vrednost vsakokrat izplačanih sredstev Obvezniški podskladi Uravnoteženi podskladi Delniški podskladi
do 50.000,00 EUR
0,50 %
1,00 %
1,00 %
50.000,01 - 200.000,00 EUR
0,30 %
0,50 %
0,50 %
Več kot 200.000,00 EUR
0,20 %
0,25 %
0,25 %
Upravljavska:0,90 %

delnlnice so načeloma 3-4x bolj volatilne kot obveznice in poanta je da probaš izravnati + in - s pomočjo različnih instrumentov in različnega pondiranja. delež delnic, delež dolgoročnih, delež srednjeročnih obveznic, surovin, plemenitih kovin, reit-ov,... kot dolgoročni vlagatelj (btw kratkoročnega ni) moraš paziti da ne izgubiš sredstev in ta balans ti da kombinacija zgoraj naštetih
...če izgubiš 50% pol rabiš 100% da prideš na isto stanje. 50% pade v enem letu -> 100% pa pridobiš v kolkih ?

Nevem koliko vas je kaj občutilo 2008 krizo še manj pa 2000...pravijo da je od 2000 do 2010 izgubljeno desetletje, se pravi da so tisti, ki so vztrajali (da niso prodali ko so vsi prodajali) prišli komaj na 0 po desetih letih
da o slovenski krizi 2008 ne govorimo... vsaki trend ki je bil spromoviran na našem trgu je končal v minusu (balkan, bric, zlato,...) to so promovirali ne samo borzne hiše ampak tudi banke, zavaroalnice in vaški frizerji,..

zdaj se pa napihuje na podjetniške obveznice , ki so pač imele vzpon zadnje desetletje, še posebej pa zdaj ko so obresti nizke in obveznice rastejo da izravnajo nizko obrestno mero...

podjetniške obveznice bi imel največ do 10%, one ki so bolj proti junku pa manj kot 5% v portfelju

Bolj kot špekuliranje se probajte naučiti risk parity..


en primer za sestavljanje portfelja

Buffett: Rule No.1: Never lose money. Rule No.2: Never forget rule No.1.

V vzajemnih skladih se da ravno tako izgubiti vse...

telexdell je 5. avg 2016 ob 09:36 izjavil:

Nenazadnje pa, če že enkrat začneš z vlaganjem v indeksne sklade, zakaj pa ne bi začel vlagati direktno v delnice, saj trgovalni račun itak že imaš??

pri tem vprašanju je še boljši odgovor...lahko kupiš call opcijo na neko delnico z delta blizu 1 in upravljaš enako zadevo z manj kot 50% sredstvev, deležen pa si enakega dobička.

Npr TESLA 100 delnic je 23.000€ ali pa kupiš 1 call opcijo z dospetjem v decembru za 3900€ edino dividende ne dobiš, ki je pa pri tesli tak ni.

problem je v tem da z nakupum kupuješ smer kam mora delnica iti in z izbiranjem delnic padeš v povprečje da boš v 96 oz 98% slabše delal kot trg.

Osebno rad glede FI/RE in investiranja v EU preberem ta blog: No More Waffles. ETFi ki jih ima v portfelju vsi reinvestirajo dividende in imajo nizek TER.

Niti 0.22 EUR ni vredna.

ti kar kupuj

današnji članek:
http://money.cnn.com/2016/09/26/investi...

Kupi si garsonjero, pa ti bo penzija takoj začela teči...

asset class allocation od 1972 do letos

Dal sem Three fund portfolio, all weather portfolio in samo ameriški trg delnic za benchmark. Če pogledate v tabelo "portfolio returns" se mogoče komu zdi da je prvi ali zadnji portfelj ta pravi, vendar rubrika "worst year" testira želodec in na tej točki večinoma vsi padejo. drugi portfelj pa kaže največji 3% padec v vseh 44 letih za nazaj.


enaka porazdelitev zadnjih 15 let

Tu sem vzel zadnji največji krizi, saj teče tema tudi na to. Volatilnost velika in ponavadi vsi izgubijo. Drugi portfelj skoraj nedotaknjen.
Korelacija prvega(svetovnega) in ameriški benchmark je zadnjih 15 letih prek 90% kar pomeni, da če amerika pade, svetovni paravtako.

Ne navijam za 2 portfelj, vendar ta all weather portfolio mi dovoli spati.

aja...vsako leto minimalno je potreben rebalans sredstev za pravilno alokacijo

Na leto bo šlo pa več za stroške najemna sefa v primerjavi z morebitno rastjo cene zlata.

SunCell je 28. sep 2016 ob 21:37 izjavil:

Ledenko@64: tvoji predlogi se precej skladajo z mojim prepričanjem, ki sem ga pridobil v zadnjem obdobju prebiranja različnih FI/RE blogov. Poznaš morda kak dober vir informacij glede na lokalne specifike (slo obdavčitev, valutna tveganja)? Velika večina spletnih virov je zelo posvečena .us trgu, kar pa človek najde evropskih zgodb, je pa vsaka država poglavje zase zaradi svoje unikatne davčne zakonodaje.

Dosedaj sem uspel ugotovit, da je davčno optimalnejše, če ETF reinvestira direktno dividendne donose, nisem pa še uspel poiskati konkretnega izdajatelja z nizko provizijo ter brez kakšnih dvojnih obdavčitev dividend zaradi neugodne lokacije izdajatelja. Slo izdajatelji/posredniki me načeloma ne zanimajo, saj s svojimi provizijami niso konkurenčni.

Ce dividende niso izplacane ni davka? Ker Zdoh2 pravi

Kot dividenda se po tem poglavju obdavčuje vsaka razdelitev dohodka imetniku deleža iz premoženja plačnika oziroma povezane osebe (po tem zakonu ali zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb) plačnika na podlagi njegovega lastniškega deleža v plačniku, ki ne predstavlja zmanjšanja njegovega lastniškega deleža, vključno z razdelitvijo v obliki delnic ali zamenljivih obveznic ter pripisom dobička kapitalskemu deležu družbenika.

Torej tudi ce se vrednost doda delnici, kar naj bi se pri ETFjih ki reinvestirajo zgodi, moras se vedno placati 25% davka?

Oj

Pri ETF-ih, ki reinvestirajo dividende ni nobenega davka.
Ne dolgo nazaj sem imel pri GBD-ju odprt račun, kjer sem pri vanguardovem VT ETF moral plačati davek od dividend, pri EUNL, ki reinvestira pa ne. Je pa GBD odvedel davek avtomatsko.

Btw...tisti ki imate v usa odprte trgovalne račune...ste jih prijavili? oz jih je sploh potrebno? poročate o plačanem davku v usa in doplačujete razliko pri nas? ....gledal sem malo zakonodajo in usa ni med podpisniki o izmenjavi podatkov ali?!

Trgovalnega računa ni potrebno prijavljati, prijaviti je potrebno račun, na katerega je vezan trgovalni račun.

Tilen je 17. jan 2017 ob 14:43 izjavil:

Trgovalnega računa ni potrebno prijavljati, prijaviti je potrebno račun, na katerega je vezan trgovalni račun.

Znaš pojasnit, kaj naj bi se štelo za "vezan" račun in kaj trgovalni?

Ledenko@64 je 17. jan 2017 ob 13:37 izjavil:

Oj

Pri ETF-ih, ki reinvestirajo dividende ni nobenega davka.
Ne dolgo nazaj sem imel pri GBD-ju odprt račun, kjer sem pri vanguardovem VT ETF moral plačati davek od dividend, pri EUNL, ki reinvestira pa ne. Je pa GBD odvedel davek avtomatsko.

Btw...tisti ki imate v usa odprte trgovalne račune...ste jih prijavili? oz jih je sploh potrebno? poročate o plačanem davku v usa in doplačujete razliko pri nas? ....gledal sem malo zakonodajo in usa ni med podpisniki o izmenjavi podatkov ali?!

Super, hvala :)