Forum » Znanost in tehnologija » Simulacija
Simulacija
keber ::
Ko ste ravno sami maherji tukaj, vprašanje:
Recimo, da bi radi _natančno_ simulirali travno bilko v računalniku oz. celotno rastlino, ki to travno bilko podpira (torej šop trave). Kakšno računsko moč bi potrebovali in kakšne pomnilniške kapacitete? Kakšen bi bil "operacijski sistem" te trave, torej kako obsežen in zapleten bi bil program (npr. nasproti kakšnim windowsom ali linuxu)? Glede programa, ta bi moral natančno simulirati odziv trave (output) na zunanje in notranje dražljaje (input).
Kakšna natančnost simulacije bi bila potrebna, da ne bi ločili te simulirane trave od prave: na celičnem, molekularnem ali atomarnem nivoju (na kvatnem bi bilo verjetno že preveč natančno)?
Ok. Sedaj bi radi _natančno_ simulirali recimo pajka ptičarja. Isto vprašanje, kakšna računska moč, pomnilniška kapaciteta, operacijski sistem. Ta bi moral poleg odziva na dražljaje že imeti dodano neko inteligenco (za lovljenje plena, varovanje pred nevarnostjo ipd.)
In za finale: _natančna_ simulacija planeta Zemlja z vsemi živimi bitji in njihovimi dejanji, geologijo, meteorologijo, hidrologijo, magnetosfero, časom in s poljubnimi učinki iz vesolja na Zemljo. Kakšno gromozansko računalo bi to moralo biti in seveda programska oprema?
Če bi v neskončnost veljal Moorov zakon (podvojitev računske hitrosti procesorjev na 18-24 mesecev), koliko let bi potrebovali, da bi lahko zgradili računalnik, ki bi lahko simuliral travni šop, pajka ptičarja ali planet Zemljo?
Recimo, da bi radi _natančno_ simulirali travno bilko v računalniku oz. celotno rastlino, ki to travno bilko podpira (torej šop trave). Kakšno računsko moč bi potrebovali in kakšne pomnilniške kapacitete? Kakšen bi bil "operacijski sistem" te trave, torej kako obsežen in zapleten bi bil program (npr. nasproti kakšnim windowsom ali linuxu)? Glede programa, ta bi moral natančno simulirati odziv trave (output) na zunanje in notranje dražljaje (input).
Kakšna natančnost simulacije bi bila potrebna, da ne bi ločili te simulirane trave od prave: na celičnem, molekularnem ali atomarnem nivoju (na kvatnem bi bilo verjetno že preveč natančno)?
Ok. Sedaj bi radi _natančno_ simulirali recimo pajka ptičarja. Isto vprašanje, kakšna računska moč, pomnilniška kapaciteta, operacijski sistem. Ta bi moral poleg odziva na dražljaje že imeti dodano neko inteligenco (za lovljenje plena, varovanje pred nevarnostjo ipd.)
In za finale: _natančna_ simulacija planeta Zemlja z vsemi živimi bitji in njihovimi dejanji, geologijo, meteorologijo, hidrologijo, magnetosfero, časom in s poljubnimi učinki iz vesolja na Zemljo. Kakšno gromozansko računalo bi to moralo biti in seveda programska oprema?
Če bi v neskončnost veljal Moorov zakon (podvojitev računske hitrosti procesorjev na 18-24 mesecev), koliko let bi potrebovali, da bi lahko zgradili računalnik, ki bi lahko simuliral travni šop, pajka ptičarja ali planet Zemljo?
Thomas ::
> _natancno_ simulirali travno bilko v racunalniku oz. celotno rastlino, ki to travno bilko podpira (torej šop trave).
Imamo dva primera. Da simulacija prepriča človeka, da simulacija prepriča poljubne merilne naprave, z zadano natančnostjo.
Da prepriča človeka, je mikronska natančnost v 3D prostoru in 24 bitne barve dovolj. Fiziko mora ubogati toliko, da ni več kot 1% odstopanj od realne situacije.
IMO je Teraflops za to dovolj. Zgornja meja. Ne samo ena travica, ampak kar celo (vidno) polje. Pomnilniške kapaciteta 1 TeraByte tudi več kot zadosti.
1 TF na 1 TB - bi bilo dovolj za vse človeške zaznave.
> Kakšen bi bil "operacijski sistem" te trave, torej kako obsežen in zapleten bi bil program
Data (oblika trave ... ) plus kakšnih 1000 vrstic v C++ za Grass engine.
> na celicnem
Milijarda celic na bilko. Vsaka celica avtomat, ki ga dobro opise 1000 vrstic.
> molekularnem ali atomarnem nivoju
Tu smo pri bistveno vecjih stevilih. 1023 molekul, ki vsaka pobere - lahko tudi Teraflop. 1035 ops.
> (na kvatnem bi bilo verjetno že prevec natancno)?
Too much! Samo ne rabimo niti celičnega nivoja.
> Sedaj bi radi _natancno_ simulirali recimo pajka pticarja.
Isto. Tera/Tera. Ker inteligenca ki jo zahteva, je manjši del fizike, ki jo zahteva.
> In za finale: _natancna_ simulacija planeta Zemlja z vsemi živimi bitji in njihovimi dejanji, geologijo, meteorologijo, hidrologijo, magnetosfero, casom in s poljubnimi ucinki iz vesolja na Zemljo. Kakšno gromozansko racunalo bi to moralo biti in seveda programska oprema?
Celo Vesolje, ali vsaj Galaksijo. Programska oprema pa fizikalni zakoni.
Da bi pa zgledalo kot Zemlja, vendar bi bile ubrane bližnjice, pa manj kot za realističnega molekularnega pajka.
Kot je rekel Alfred H. Bergmanci - Fake it Ingrid!
> Ce bi v neskoncnost veljal Moorov zakon (podvojitev racunske hitrosti procesorjev na 18-24 mesecev), koliko let bi potrebovali, da bi lahko zgradili racunalnik, ki bi lahko simuliral travni šop, pajka pticarja ali planet Zemljo?
Z celo Vesolje - 600 let.
Imamo dva primera. Da simulacija prepriča človeka, da simulacija prepriča poljubne merilne naprave, z zadano natančnostjo.
Da prepriča človeka, je mikronska natančnost v 3D prostoru in 24 bitne barve dovolj. Fiziko mora ubogati toliko, da ni več kot 1% odstopanj od realne situacije.
IMO je Teraflops za to dovolj. Zgornja meja. Ne samo ena travica, ampak kar celo (vidno) polje. Pomnilniške kapaciteta 1 TeraByte tudi več kot zadosti.
1 TF na 1 TB - bi bilo dovolj za vse človeške zaznave.
> Kakšen bi bil "operacijski sistem" te trave, torej kako obsežen in zapleten bi bil program
Data (oblika trave ... ) plus kakšnih 1000 vrstic v C++ za Grass engine.
> na celicnem
Milijarda celic na bilko. Vsaka celica avtomat, ki ga dobro opise 1000 vrstic.
> molekularnem ali atomarnem nivoju
Tu smo pri bistveno vecjih stevilih. 1023 molekul, ki vsaka pobere - lahko tudi Teraflop. 1035 ops.
> (na kvatnem bi bilo verjetno že prevec natancno)?
Too much! Samo ne rabimo niti celičnega nivoja.
> Sedaj bi radi _natancno_ simulirali recimo pajka pticarja.
Isto. Tera/Tera. Ker inteligenca ki jo zahteva, je manjši del fizike, ki jo zahteva.
> In za finale: _natancna_ simulacija planeta Zemlja z vsemi živimi bitji in njihovimi dejanji, geologijo, meteorologijo, hidrologijo, magnetosfero, casom in s poljubnimi ucinki iz vesolja na Zemljo. Kakšno gromozansko racunalo bi to moralo biti in seveda programska oprema?
Celo Vesolje, ali vsaj Galaksijo. Programska oprema pa fizikalni zakoni.
Da bi pa zgledalo kot Zemlja, vendar bi bile ubrane bližnjice, pa manj kot za realističnega molekularnega pajka.
Kot je rekel Alfred H. Bergmanci - Fake it Ingrid!
> Ce bi v neskoncnost veljal Moorov zakon (podvojitev racunske hitrosti procesorjev na 18-24 mesecev), koliko let bi potrebovali, da bi lahko zgradili racunalnik, ki bi lahko simuliral travni šop, pajka pticarja ali planet Zemljo?
Z celo Vesolje - 600 let.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
molotov ::
Kako veš da bomo lahko po moorovem zakonu simlirali celo vesolje že ce 600 let?
Kaj ni vesolje neskončno oz. se neprenehoma širi?
Kaj ni vesolje neskončno oz. se neprenehoma širi?
Thomas ::
Neskončnost Vesolja ni nekaj, na kar bi bilo smiselno kaj resno računat. To je bolj ena stara pravljica. Širjenje, kakršnokoli že, bo pustilo vedno končnega.
Ampak to niti ni važno. Mooreov zakon bo nehal veljati že prej. Iz et se bo zaradi končne hitrosti svetlobe moral spremeniti v t3.
Odgovarjal sem na "ČE bi veljal" - ja potem je computinga v Vesolju samo za 600 let.
Vendar zaradi (najverjetnejše) končne maksimalne hitrosti, ne bo mogel veljati še 100 let ne. Še 30 ne. Najbrž niti 20.
Ampak to niti ni važno. Mooreov zakon bo nehal veljati že prej. Iz et se bo zaradi končne hitrosti svetlobe moral spremeniti v t3.
Odgovarjal sem na "ČE bi veljal" - ja potem je computinga v Vesolju samo za 600 let.
Vendar zaradi (najverjetnejše) končne maksimalne hitrosti, ne bo mogel veljati še 100 let ne. Še 30 ne. Najbrž niti 20.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Thomas ()
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Nastanek življenja (strani: 1 2 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 12781 (11133) | Yosh |
| » | Živimo v simulaciji? (strani: 1 2 3 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 12255 (8385) | Saladin |
| » | Pogled v prihodnost (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 7505 (5578) | _marko |
| » | simulacija vesoljaOddelek: Znanost in tehnologija | 3053 (2016) | antonija |
| » | Energijska vrednost vodeOddelek: Znanost in tehnologija | 4221 (3491) | antonija |