Švedska se odpoveduje zaslonom v učilnicah

torentino je 3. apr 2026 ob 09:30:13 izjavil:

Da jih mogoče ne jebe polna država potomcev malo temnejših doktorjev inženirjev in astronavtov?

Neee, to pa neee more biiiiit razloooog.

Utk je 4. apr 2026 ob 14:15:06 izjavil:

Kar se pa tablic v šolah tiče, pa tablica ni problem, problem je vsebina, pogostost uporabe in pa predvsem kontekst uporabe.

Ne, dejansko je tudi tablica problem. Če hočeš imet čitljiv zvezek, ne moreš kracat, stalno popravljat napake, ga pustit na dežju itd.
Drugo je pa vsebina. Med korono so delili računalnike in tablice nekaterim "skupinam". Ko so računalniki prišli nazaj so bli polni porna, ne pa matematike, slovenščine in podobnega. Tam je pač preveč distrakcij. Ne moreš se ti učit dolgočasne slovenščine iz iste knjige kjer je 10 bolj zanimivih in zabavnih stvari not.

A ne pomeni to da je potrebno učni načrt posodobit, da ne bo učenje več dolgočasno ampak dejansko zanimivo?

Jaz ko se zdaj izven šole vsako leto učim nove zadeve me nikol nič ne moti toliko kot me je v dolgočasni šoli... razlog je dolgočasnost vsebine iz 19 stoletja...

Tega te pa ne učijo nikjer. Sam sem tega naučil šele v srednji šoli, ker OŠ sem naredil z lahkoto, v srednji pa hitro ugotoviš, da je pa vseeno malo več snovi in se moraš lotiti tudi kakšne knjige.

Do faksa sem imel jaz to z učenjem že pošlihtan.

Bellator je 4. apr 2026 ob 13:36:43 izjavil:

Shegevara je 4. apr 2026 ob 13:11:13 izjavil:

profii je 4. apr 2026 ob 12:22:13 izjavil:

torentino je 3. apr 2026 ob 09:30:13 izjavil:

Da jih mogoče ne jebe polna država potomcev malo temnejših doktorjev inženirjev in astronavtov?

Neee, to pa neee more biiiiit razloooog.

V enakem obsegu in neodvisno od migrantov. Jaz ne vidim povezave. Bi moral biti nivo funckionalne pismenosti v državah brez migracij vsaj na istem nivoju, da bi tvoja domneva pila vodo.

Katere države so to? Ker po eni strani praviš, da gre vsem državam slabše. Seveda je faktorjev za to več, ampak zagotovo so tudi masovne migracije eden izmed njih.

Ok, dajmo pogledat zadnji OECDjev PISA assesment
Torej v popvrečju gre samo na slabše.



Je kako drugače po državah?



Torej, slabše gre skoraj vsem. Mi lahko tukaj samo na hitro preletimo da vidimo, da ni neke očitne razlike med državami z večjim deležem migrantov in državami z manjšim.

Kar se tiče pa migracijskega efekta. Jasno da obstaja. Vprašat se moraš samo, a zato ker so buteljni ali pa morda zaradi česa drugega? Naprimer socio-ekonomski razred?
Vsem je jasno, da če z danes na jutri otrok spakira z ene države v drugo, mu bo šlo težje v šoli že sprve zaradi jezika. Zdaj pa če je starš prišel za kirurga v UKC bo imel njegov otrok na dolgi rok vseeno drugačne pogoje, kot če je prišel pucat WC-je. In točno to vam jaz hočem dopovedat. Da so otroki avtobusarjev in čistačev pač na slabšem od otrok kirurgov. Pa če so to čisti Slovenci al pa ljudje, ki so prišli to delat iz drugih držav. Dejstvo je pač, da trenutna ekonomija razpisuje več delovnih mest za nekvalificirana dela kot pa za izjemno-kvalificirana dela. Ne pomaga tudi to, da se Slovenci otepajo teh nekvalificiranih del in je zato potreba po njih še toliko večja. In ker potem k nam pride več nekvalificiranih ljudi, bojo tudi njihovi otroci startali na slabšem. Starši ne bojo imeli denarja za inštrukcije, ne za knjige, ne za krožke. Ni cajta otroku pomagat doma, ker je oče zgaran z večizmenskega dela v fabrki. Konflikti v družini. Šef bo jebal fotra, fotr bo jebal sina. Manj se vpletajo v šolanje in v pogovore z učitelji, ker so slabše vpleteni v družbo, sin bo moral prej zapustit šolo in začeti delat, ker ga starši ne bodo mogli finančno podpirat da se bo do konca izšolal. Itd...

V tem reportu je 40 strani, kjer ugotavljajo prav to. V vzorcu je tudi Slovenija in se tudi točno to pokaže. (Glej grafe na strani 217 in 218).
Da še citiram direktno iz reporta:

PISA 2022 provides no bases for the claim that larger proportions of students with an immigrant background arerelated to poor education outcomes in host countries.

in pa matematika:

These results should be interpreted carefully because they do not consider national income, which is correlated with both mean performance and the share of immigrant students. After accounting for national income, the correlation between the share of immigrant students and mean performance in mathematics in PISA 2022 becomes very weak or close to zero.

Uglavnem, da se vrnemo nazaj na samo izobraževanje in upad znanja. To je 492 strani dolg report z analizo, ki se zaključi tudi s konkretnimi predlogi:

1. Čimmanj odsotnosti pouka, zaprtih šol in časa, ki ga učenci ne preživijo v šoli (tole je še COVID related)
2. Motivacija samostojnega učenja (vloga učiteljev da spodbujajo učenje od doma oziroma samostojno brez pomoči)
3. Izboljšanje socio-ekonomskih položajev za vse učence (večja blaginja, manj kriminala in lakote)
4. Omejevanje digitalnih naprav (torej nič telefonov)
Tukaj še podrobneje

Students who spend up to one hour per day on digital devices for learning activities in school scored 24 points higher in mathematics than students who spend no time on such devices, on average across OECD countries. Even after accounting for students’ and schools’ socio-economic profile, the former group of students scored 14 points higher. This positive relationship is observed in over half of the education systems with available data. However, the relationship becomes negative when students spend more than one hour per day on digital devices for learning inschool

Ko sem rekel, da tablice niso nujno problem, sem imel v mislih prav to. Jasno, da noben ne podpira uporabe lastnih telefonov, ker je potem preveč distrakcije. Ampak občasna uporaba izobraževanju-namenskega računalnika/tablice za kakšno specifično nalogo je lahko tudi koristna. Jasno, je tudi tega lahko hitro preveč. Je samo treba poiskat nek razumen in koristen nivo prisotnosti za maksimalen efekt poučevanja.

Da nadaljujem....

5. Vpletenost staršev v šolanje je koristno - Učenje in uspehi v šoli so izziv za otroka in ni slabšega recepta za neuspeh kot to, da starši potem ne cenijo prizadevanja ali izobraževanja na splošno. Uglavnem zakaj se bo janezek trudil v šoli, "če očiju dol visi za ocene".
6. Da se učence ne sortira v gimnazije (ta dobri) in poklicne šole (ta slabi), da imajo enakovredno težo in enostavno prehajanje iz enega sistema v drugega.
7. Dodatna pomoč od učiteljev. Namesto avtomatskega ponavljanja razreda/letnika se učenci veliko bolje obnesejo v državah, kjer se učitelji bolj prizadevajo. Ker se kot kaže prizadevanje učiteljev manjša iz leto v leto so tudi rezultati slabši in več je ponavljanja in potem še bolj slabih ocen. Kako pa prizadevanje učiteljev povečat je pa že morda preveč za to temo, da ne zabredem preveč.
8. Zadostna količina usposobljenih učiteljev - je kar nekaj pomanjkanja učiteljev, tudi v nas po sloveniji. Vsaj tako slišim od mojih kolegov iz profesorskih in učiteljskih voda.
9. Medsebojno sožitje učencev, inštrukcije, socialna interakcija. Treba je spodbujat kolaboracijo učencev.
10. Čimmanj administracije in državnega vtikanja v šole. Tole je za moje pojme povezano s točko 7. Več kot bo inšpecij in strogega sledenja pravilom po diktatu države, bolj rigiden in neoseben bo način poučevanja, ker je tako pod stresom težje delati.

Evo takole ene 10 pomembnih točk.

Mato989 je 4. apr 2026 ob 14:40:11 izjavil:

Utk je 4. apr 2026 ob 14:15:06 izjavil:

Kar se pa tablic v šolah tiče, pa tablica ni problem, problem je vsebina, pogostost uporabe in pa predvsem kontekst uporabe.

Ne, dejansko je tudi tablica problem. Če hočeš imet čitljiv zvezek, ne moreš kracat, stalno popravljat napake, ga pustit na dežju itd.
Drugo je pa vsebina. Med korono so delili računalnike in tablice nekaterim "skupinam". Ko so računalniki prišli nazaj so bli polni porna, ne pa matematike, slovenščine in podobnega. Tam je pač preveč distrakcij. Ne moreš se ti učit dolgočasne slovenščine iz iste knjige kjer je 10 bolj zanimivih in zabavnih stvari not.

A ne pomeni to da je potrebno učni načrt posodobit, da ne bo učenje več dolgočasno ampak dejansko zanimivo?

Jaz ko se zdaj izven šole vsako leto učim nove zadeve me nikol nič ne moti toliko kot me je v dolgočasni šoli... razlog je dolgočasnost vsebine iz 19 stoletja...

Če je kak problem z otroci in mladimi, je to da nočejo delat dolgočasnih stvari. Pa jih je včasih treba.