Obdelovanje podatkov v oblaku za vojsko ne pride v poštev, je dejal Hillebrand. Že pred petimi leti je bilo jasno, da se Microsoftov Office v čedalje večji meri seli v oblak, kar je za vojsko nesprejemljivo. Leta 2020 so zato začeli preudarjati, da bodo srednjeročno prestopili na odprtokodno rešitev, kar je bilo leta 2021 dokončno sprejeto. Začela se je migracija.
Že od leta 2022 so lahko posamezni zaposleni na lastno željo prestopili na LibreOffice, kasneje so sledila še izobraževanja in sistemska migracija. Ob tem avstrijska vojska poudarja, da ne gre za enosmerni pretok. V teh letih so v kodo LibreOfficea investirali več kot pet let dela, izboljšave in nove funkcionalosti pa so na voljo vsakomur.
Leta 2021, ko se je migracija začenjala, je avstrijska vojska uporabljala Office 2016. Že tedaj niso uporabljali Microsoftovega oblaka, temveč lastne Linuxove strežnike s Sambo. Pametne telefone pa jim dobavlja Apple. A kljub temu so ocenili, da je integracija z Microsoftom pretesna. Letos se je Office 2016 z vseh računalnikov poslovil, le s posebnim dovoljenjem je moč namestiti Office 2024 LTSC.
Dejansko je to premalo. Vse državne institucije in institucije državne pomembnosti (npr. banke) v EU, bi morale preiti iz zaprtokodnih proizvodov v celoti na odprtokodne.
EU ima čez glavo dovolj denarja, da postavi, naprimer, linux distribucijo (s poudarkom na odprotkodnih izdelkih narejenih v EU - recimo KDE namesto gnoma itd.), namenjeno vsem članicam in preko uredbe to uzakoni.
Enako široka prepoved uporabe oblačnih vsebin, ki niso na ozemlju EU in podvržene stalnemu nadzoru.
Dejansko je to premalo. Vse državne institucije in institucije državne pomembnosti (npr. banke) v EU, bi morale preiti iz zaprtokodnih proizvodov v celoti na odprtokodne.
Odprtokodna skupnost je desetletja delala v skupno dobro, zdaj bodo pa drzave "pokradle" sadove dela.
Dejansko je to premalo. Vse državne institucije in institucije državne pomembnosti (npr. banke) v EU, bi morale preiti iz zaprtokodnih proizvodov v celoti na odprtokodne.
Odprtokodna skupnost je desetletja delala v skupno dobro, zdaj bodo pa drzave "pokradle" sadove dela.
To nima veze s krajo. Države so skupnosti prebivalcev na določenem področju, ne vem zakaj, to ne bi bilo več v skupno dobro.
Da sploh ne omenjamo, kakšno fantastično znižanje stroškov in potencial za znižanje davkov bi bilo, če bi EU izdala svojo distribucijo linuxa in jo uveljavila kot zahtevano. Stotine miljard bi se prihranilo.
Tako, da je vse skupaj še vedno delo v skupno dobro. Rabimo pa EU distribucijo, ker tujim ne moremo zaupat, po drugi strani, pa si z denarjem celotne EU lahko privoščimo pregledovanje kode ipd.
Dejansko je to premalo. Vse državne institucije in institucije državne pomembnosti (npr. banke) v EU, bi morale preiti iz zaprtokodnih proizvodov v celoti na odprtokodne.
Odprtokodna skupnost je desetletja delala v skupno dobro, zdaj bodo pa drzave "pokradle" sadove dela.
To nima veze s krajo. Države so skupnosti prebivalcev na določenem področju, ne vem zakaj, to ne bi bilo več v skupno dobro.
Da sploh ne omenjamo, kakšno fantastično znižanje stroškov in potencial za znižanje davkov bi bilo, če bi EU izdala svojo distribucijo linuxa in jo uveljavila kot zahtevano. Stotine miljard bi se prihranilo.
Tako, da je vse skupaj še vedno delo v skupno dobro. Rabimo pa EU distribucijo, ker tujim ne moremo zaupat, po drugi strani, pa si z denarjem celotne EU lahko privoščimo pregledovanje kode ipd.
In zakaj bi delali svoji distribucijo? Na voljo je Ubuntu in se druge variante.
... Odprtokodna skupnost je desetletja delala v skupno dobro, zdaj bodo pa drzave "pokradle" sadove dela.
Huš pravi:
Ob tem avstrijska vojska poudarja, da ne gre za enosmerni pretok. V teh letih so v kodo LibreOfficea investirali več kot pet let dela, izboljšave in nove funkcionalosti pa so na voljo vsakomur.
Kar ne spremeni nič. Tudi če so vzeli tuj izdelek in ga modificirali, spodaj še vedno ni njihov. Teh modifikacij, če so, seveda, ne bodo ponudili ostalim, ker vojska ...
To nima veze s krajo. Države so skupnosti prebivalcev na določenem področju, ne vem zakaj, to ne bi bilo več v skupno dobro.
Nisem rekel, da gre za krajo (navednice). Drzave so desetletja ignorirala odprtokodne resitve ter financirale privatno konkurenco, zaposlovala goro birokracije, ki je nabavljala software itd. Prispevale niso nic. Sedaj bodo obrnili plosco in se slepali na neplacano delo ljudi, ki so v prostem casu razvijali software.
Da ne omenjamo kako se ves cas pljuva po privatnem zdravstvu ipd. Isti ljudje, ki so nakladali kako so javne dobrine pomembne, so popolnoma ignorirali javno dobro v IT-ju.
... Odprtokodna skupnost je desetletja delala v skupno dobro, zdaj bodo pa drzave "pokradle" sadove dela.
Huš pravi:
Ob tem avstrijska vojska poudarja, da ne gre za enosmerni pretok. V teh letih so v kodo LibreOfficea investirali več kot pet let dela, izboljšave in nove funkcionalosti pa so na voljo vsakomur.
Temu se rece PR. Kar naj tocno nastejejo kaj so prispevali.
Sedaj bodo obrnili plosco in se slepali na neplacano delo ljudi, ki so v prostem casu razvijali software.
Firme se masovno šlepajo na neplačano delo open source razvijalcev, pa kaj? Čisto vsak razvijalec se šlepa na open source, pa kaj? A to težiš samo ker je treba nekaj kritizirat al imaš dejansko nek argument? Če razvijaš open source, ti je verjetno jasno, da svoj izdelek predajaš v prosto uporabo in se uporabniki lahko odločijo ali bodo kaj prispevali ali k izdelku ali tebi kot razvijalcu. In večina razvijalcev open sourca ima to razčiščeno pri sebi.
IMHO bi prehod vseh javnih uprav na open source imel samo pozitivne učinke, razen seveda bolečin pri migraciji namenske programske opreme, ki je večinoma narejena za Windows in ni cross-platform. Prirežeš krila softverskim gigantom, spodbudiš širitev open sourca, tako spotoma spodbudiš še inovacijo, prišparaš budžet za licence in ga lahko investiraš kam drugam.
Obstajajo tudi firme, ki ponujajo enterprise-level podporo za open source (npr. Canonical za Ubuntu in ostale svoje produkte), tako da tudi pomanjkanje IT kadra v državni in javni upravi ne bi bila prehuda ovira.
Sedaj bodo obrnili plosco in se slepali na neplacano delo ljudi, ki so v prostem casu razvijali software.
Firme se masovno šlepajo na neplačano delo open source razvijalcev, pa kaj? Čisto vsak razvijalec se šlepa na open source, pa kaj? A to težiš samo ker je treba nekaj kritizirat al imaš dejansko nek argument?
Argument je, da se ni nic spremenilo. Zakaj sprememba misljenja? Bodo odgovorni ljudje sli pred kamere in priznali pretekle napake? Firme so irrelevantne. So v sluzbi lastnikov, ne drzavljanov.
Poleg tega je zadevea precej bolj kompleksna kot si predstavljas oz. si zgoraj napisal. Politika se mora v interesu javnosti o teh receh izreci.
Sedaj bodo obrnili plosco in se slepali na neplacano delo ljudi, ki so v prostem casu razvijali software.
Firme se masovno šlepajo na neplačano delo open source razvijalcev, pa kaj? Čisto vsak razvijalec se šlepa na open source, pa kaj? A to težiš samo ker je treba nekaj kritizirat al imaš dejansko nek argument?
Argument je, da se ni nic spremenilo. Zakaj sprememba misljenja? Bodo odgovorni ljudje sli pred kamere in priznali pretekle napake? Firme so irrelevantne. So v sluzbi lastnikov, ne drzavljanov.
In zakaj ne bi spremenili mišljenja? Če gledaš nekoga, kako vrsto let dela napačne odločitve in ima same težave zaradi tega, pa potem kar naenkrat spremeni in naredi nekaj pozitivnega, a ga začneš kritizirat in ga spodbujat, naj se vrne na stara pota? A greš narkomanom v komunah težit, naj grejo nazaj se fiksat?
Sem ti ze odgovoril visje. Ker po tvoji logiki gre lahko drzavna uprava cez 10 let spet na closed source. In nihce ne rabi pojasnjevati kaj se dogaja. Zero accountability.
Itak imajo zero accountability. Slovenska javna uprava je pred leti naročila študijo o tem ali se bolj izplača open source ali proprietary. Firma, ki je delala študijo, je naredila 2 verziji, ena da se bolj splača eno, drugo da se bolj splača drugo, in je potem dala ven tisto za kar se je naročnik na koncu odločil, ko je padla ustrezna vsota na ustrezen TRR. Poznano iz prve roke.
Seveda, v idealnem svetu bi zadevo vzeli resno in naredili resno študijo... Ampak nismo tam.
... Odprtokodna skupnost je desetletja delala v skupno dobro, zdaj bodo pa drzave "pokradle" sadove dela.
Huš pravi:
Ob tem avstrijska vojska poudarja, da ne gre za enosmerni pretok. V teh letih so v kodo LibreOfficea investirali več kot pet let dela, izboljšave in nove funkcionalosti pa so na voljo vsakomur.
Temu se rece PR. Kar naj tocno nastejejo kaj so prispevali.
Moji viri pravijo to: V člankih, ki poročajo o migraciji, so navedene nekatere funkcionalnosti, kot neposredni prispevek avstrijske vojske:
Live slideshow editing Izboljšano ravnanje z vrtljivimi tabelami (“improved pivot table handling”) Dodatne možnosti oblikovanja (“extra formatting options”) Kontrole metapodatkov (“metadata controls”)
Te funkcionalnosti so navedene kot prednosti, ki jih bodo vsi uporabniki LibreOffice imeli, ker so izboljšave vključene v skupni projekt. Ni jasno, ali so te izboljšave rezultat internih razvijalcev vojske ali so bile naročene eksternim subjektom, ki so potem sodelovali s skupnostjo LibreOffice.
Da sploh ne omenjamo, kakšno fantastično znižanje stroškov in potencial za znižanje davkov bi bilo, če bi EU izdala svojo distribucijo linuxa in jo uveljavila kot zahtevano. Stotine miljard bi se prihranilo.
Stotine milijard "prostega" denarja? Politiki že mežikajo.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Pod katero skalo si bil pa ti zadnjih 15 let? Trenutni lastnik je švedska investicijska firma EQT AB :) Suse je poleg RedHata in Canonicala vendor z enterprise grade supportom. Edini, ki je evropski in fact.
Zanimivo mi je, da so se odločili za LibreOffice. Preseneča me, da niso izbrali WPS Office ali OnlyOffice, ki sta precej podobna Microsoft Officeu. V kombinaciji z Nextcloudom pa lahko postaviš lasten zasebni oblak. ?
WPS as in kitajski proprietary software? Zakaj bi šli iz dežja pod kap? LibreOffice je izmed vseh rešitev najbolj zrel pa tudi v Nextcloud se zelo lepo integrira. Glej Collabora Online.
Ravno zadnjič sem na polno preklinjal Office365, ker mi je vztrajno na domačem računalu hotel shranjevati v oblak. In ko enkrat nisem bil pozoren, jo je shranil v oblak, a potem tiste nesrečne datoteke nisem več našel. Saj na prvi pogled nima veze z napisanim, je pa dejstvo, da se mularija že zelo zgodaj indoktrinira z Microsoftovimi rešitvami, ki kar se mene tiče niso nič boljše, kot Libre Office. Celo slabše, ko se greš uvažat kakšne druge dokumente, shranjevanje v tretje formate, itd. S tem da v šoli pričakujejo ... DOCX. PPTX, itd.
Mene bolj fascinira, kako v letu 2025 srednješolske tršice še vedno pošiljajo slajde dijakom v pptxu. In potem se jebi s pisavami in oblikami na Iphonu, Androidu, MacOSu, Linuxu... Kader v javnem sektorju skupaj s šolskim sistemom je informacijsko debilen. In vedno slabše je, ker imajo piflanje etike desetih spolov, otrokovih pravic, družbene geografije in državljanske vzgoje pač prednost pred računalništvom.
Ko pride do posla, pa tako, kot so že zgoraj napisali. Bistveni sta dve reči v JS: prelaganje odgovornosti in kuverte pod mizo.
Mene bolj fascinira, kako v letu 2025 srednješolske tršice še vedno pošiljajo slajde dijakom v pptxu. In potem se jebi s pisavami in oblikami na Iphonu, Androidu, MacOSu, Linuxu... Kader v javnem sektorju skupaj s šolskim sistemom je informacijsko debilen. In vedno slabše je, ker imajo piflanje etike desetih spolov, otrokovih pravic, družbene geografije in državljanske vzgoje pač prednost pred računalništvom.
Ko pride do posla, pa tako, kot so že zgoraj napisali. Bistveni sta dve reči v JS: prelaganje odgovornosti in kuverte pod mizo.
Glej moje prejšnje sporočilo.
Ali pa si kar zapoj: Vem, da to bo porihtan, tako je obljubil Loredan...
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Mene bolj fascinira, kako v letu 2025 srednješolske tršice še vedno pošiljajo slajde dijakom v pptxu. In potem se jebi s pisavami in oblikami na Iphonu, Androidu, MacOSu, Linuxu... Kader v javnem sektorju skupaj s šolskim sistemom je informacijsko debilen. In vedno slabše je, ker imajo piflanje etike desetih spolov, otrokovih pravic, družbene geografije in državljanske vzgoje pač prednost pred računalništvom.
Ko pride do posla, pa tako, kot so že zgoraj napisali. Bistveni sta dve reči v JS: prelaganje odgovornosti in kuverte pod mizo.
In obratno, od učencev zahtevajo prezentacijo v .pptx namesto odprtem formatu .odp Ampak od otroka ne morem zahtevat, naj se krega z učiteljico, ko ji bo na govornem nastopu podrlo kak formating. In tako s težkim srcem v Libreoffice shranim v pptx in greva poskusit na oblačni powerpoint, če zadeva nekako deluje.
Problem je, da PowerPoint vizualno razmesari vse tisto, kar urediš z Impressom.
Vse ne, kakšno specialno formatiranje pa.
...večina dokumentov narejenih s temi WYSIWYG orodji je "specialno" formatiranih. Folk ne zna uporabljat predlog oziroma jim je hitreje če "specialno" formatirajo. Ko se jim kaj začne "podirat", se začne workarounding s "specialnim" formatiranjem.
Ne spremeni nič, vazalna država ZDA. Če hočeš imeti operacijski sistem, ki je varen, ga moraš narediti sam, odprta koda malo olajša vse skupaj ampak jo moraš še vedno pregledati, najprej celo, potem pa ob vsaki verziji vse spremembe. In to ne morejo biti neki fičfiriči, ampak jim mora biti hudo dobro jasno kaj počnejo, kar pa ni poceni.
Če uporabiš operacijski sistem, ki je angleški moraš še vedno celotno kodo pregledati, kar je več dela, kot, da sestaviš sam distribucijo in ji dodajaš komponente, eno po eno, po tem, ko so pregledane.
EU ima dovolj denarja, da si kaj takega lahko privošči, v korist vseh ostalih držav znotraj EU. Posamezne države si tega ne morejo privoščoti.
Razen tega, imamo še Sailfish, ki bi lahko uničila tudi Apple in Google na telefonih (prepoved uvoza naprav, ki jih Sailfish ne podpira v nulo) in bi se jo EU splačalo kupiti, sploh ob spremljavi linux distribucije na ostalih napravah.
V 10 letih se lahko v celoti znebimo ameriškega vohunjenja. Če bi le bila volja.
Če uporabiš operacijski sistem, ki je angleški moraš še vedno celotno kodo pregledati, kar je več dela, kot, da sestaviš sam distribucijo in ji dodajaš komponente, eno po eno, po tem, ko so pregledane.
.