Forum » Loža » Otroci v OŠ trenirajo judo že več let, pa znajo le eno tehniko – kje je napredek?
Otroci v OŠ trenirajo judo že več let, pa znajo le eno tehniko – kje je napredek?
BigBangStar ::
Ne vem kako naj začnem, verjetno kar razočarano.
Moja hčerka hodi že od 2. razreda in do danes, ko je že v četrtem razredu, na Judo treninge, ki jih imajo v osnovni šoli 2x na teden. Z ženo plačujeva 30 eur na mesec. Otroci grejo vsake toliko časa na tekmovanje, ki ga organizira klub v drugi občini, kjer pač imajo sedež kluba. In tam sem pred dnevi imel res vsega dovolj! Že od njenega 2. razreda hodim na tekmovanja in stalno gledam in zraven analiziram preko spomina vse otroke, vseh let starosti. Skoraj VSI znajo samo eno tehniko (koliko sem pobrskal po spletu, je to osoto gari tehnika), mogoče tisti, ki zmaga na koncu kakšno tehniko več, pa še to je bolj vse na pol in po toku naključij, kjer nasprotnik stoji pri miru kot kip svobode, drugi pa se nekako trudi, da ga cel čas z isto tehniko poskuša vreči na tla. In to sem opažal pri vseh razredih - od 2. do 5., pol sem imel vsega dovolj in smo šli domov.
Torej, moja hčerka je samo enkrat zmagala na tekmovanju v svoji kategoriji (povprečno 6 tekmovalk njene starosti in teže) vse tako, kot sem že zgoraj omenil - z eno in edino tehniko, pa še to s površno, nasprotnica stoji kot kip svobode, hčerka se trudi z eno in isto tehniko kako jo vreči na tla, če ji ne uspeva v prvih parih sekundah, začne nekaj poplesavati okoli nje in ne ve kako bi se jo sploh lotila ... In to so čisto vsi otroci isti. Živa katastrofa za gledati. Ok. za drugi razred ne rečem nič, so v začetnih osnovnih fazah učenja ... ampak 4. razred? V treh letih treninga NITI en ne zna lepo izvajati tehnične natančnosti in discipline pri treningih ogrevanja, ki so malo drugačni od športne vzgoje. Vse nekaj napol. Kot sem rekel, je v vseh teh letih hčerka samo enkrat zmagala v svoji kategoriji, ostalo pa je izpadla včasih že v prvem, včasih v drugem ali pa v tretjem krogu in stalno se je jokala, ker ni zmagala.
Hčerko sva izpisala iz juda in je doživela histerični izpad joka. Razložila sva ji, da to, kar učijo ni učenje ampak kraja denarja, ki ni niti poceni. To sem isto povedal tudi njenemu trenerju in je bil videti kar jezen, da sem mu tako povedal. Hčerko sem doma pred tem motiviral z videi juda na youtubu kako se kaj izvaja, kakšne so vse tehnike, ki bi jih lahko uporabila ipd, tudi jaz sem ji pokazal par prijemov juda in aikida ... je poskušala na meni marsikaj doma izvajati, na tekmovanju pa je izvajala samo eno tehniko, tako kot vsi ostali.
Kje je tu napredek? Zakaj po treh letih treningov, ki je dvakrat na teden, trener ni sposoben otrok naučiti bolj natančnih tehnik, več kot ene tehnike in nekaj malega discipline? Je res tako težko otroka naučiti v treh letih več kot eno tehniko? Če že tehnike ne, pa vsaj vaj za ogrevanje, da vsaj tisto znajo normalno izvajati?
Res, zelo sem razočaran nad videnim in me je prav groza, da tako zanič učijo. Zdaj bom svojo hčerko vpisal v aikido klub v katerem sem tudi jaz nekoč treniral in so me res zelo dobro naučili discipline in natančnosti izvajanja tehnik. In ja, mesečna cena je ista. Je rekla, da bo hodila, ampak moti me zdaj, da bo zamudila nekaj let. Ker trenirala bi lahko že od 2. razreda. Seveda me je žena prepričevaa, da naj hodi kar k judu, ki je tudi v njeni osnovni šoli takoj po pouku. Hčerki sem rekel, da bi vsak človek mogel obvladati eno borilno veščino za samoobrambo. Na srečo je hčerka zagreta za to.
Moja hčerka hodi že od 2. razreda in do danes, ko je že v četrtem razredu, na Judo treninge, ki jih imajo v osnovni šoli 2x na teden. Z ženo plačujeva 30 eur na mesec. Otroci grejo vsake toliko časa na tekmovanje, ki ga organizira klub v drugi občini, kjer pač imajo sedež kluba. In tam sem pred dnevi imel res vsega dovolj! Že od njenega 2. razreda hodim na tekmovanja in stalno gledam in zraven analiziram preko spomina vse otroke, vseh let starosti. Skoraj VSI znajo samo eno tehniko (koliko sem pobrskal po spletu, je to osoto gari tehnika), mogoče tisti, ki zmaga na koncu kakšno tehniko več, pa še to je bolj vse na pol in po toku naključij, kjer nasprotnik stoji pri miru kot kip svobode, drugi pa se nekako trudi, da ga cel čas z isto tehniko poskuša vreči na tla. In to sem opažal pri vseh razredih - od 2. do 5., pol sem imel vsega dovolj in smo šli domov.
Torej, moja hčerka je samo enkrat zmagala na tekmovanju v svoji kategoriji (povprečno 6 tekmovalk njene starosti in teže) vse tako, kot sem že zgoraj omenil - z eno in edino tehniko, pa še to s površno, nasprotnica stoji kot kip svobode, hčerka se trudi z eno in isto tehniko kako jo vreči na tla, če ji ne uspeva v prvih parih sekundah, začne nekaj poplesavati okoli nje in ne ve kako bi se jo sploh lotila ... In to so čisto vsi otroci isti. Živa katastrofa za gledati. Ok. za drugi razred ne rečem nič, so v začetnih osnovnih fazah učenja ... ampak 4. razred? V treh letih treninga NITI en ne zna lepo izvajati tehnične natančnosti in discipline pri treningih ogrevanja, ki so malo drugačni od športne vzgoje. Vse nekaj napol. Kot sem rekel, je v vseh teh letih hčerka samo enkrat zmagala v svoji kategoriji, ostalo pa je izpadla včasih že v prvem, včasih v drugem ali pa v tretjem krogu in stalno se je jokala, ker ni zmagala.
Hčerko sva izpisala iz juda in je doživela histerični izpad joka. Razložila sva ji, da to, kar učijo ni učenje ampak kraja denarja, ki ni niti poceni. To sem isto povedal tudi njenemu trenerju in je bil videti kar jezen, da sem mu tako povedal. Hčerko sem doma pred tem motiviral z videi juda na youtubu kako se kaj izvaja, kakšne so vse tehnike, ki bi jih lahko uporabila ipd, tudi jaz sem ji pokazal par prijemov juda in aikida ... je poskušala na meni marsikaj doma izvajati, na tekmovanju pa je izvajala samo eno tehniko, tako kot vsi ostali.
Kje je tu napredek? Zakaj po treh letih treningov, ki je dvakrat na teden, trener ni sposoben otrok naučiti bolj natančnih tehnik, več kot ene tehnike in nekaj malega discipline? Je res tako težko otroka naučiti v treh letih več kot eno tehniko? Če že tehnike ne, pa vsaj vaj za ogrevanje, da vsaj tisto znajo normalno izvajati?
Res, zelo sem razočaran nad videnim in me je prav groza, da tako zanič učijo. Zdaj bom svojo hčerko vpisal v aikido klub v katerem sem tudi jaz nekoč treniral in so me res zelo dobro naučili discipline in natančnosti izvajanja tehnik. In ja, mesečna cena je ista. Je rekla, da bo hodila, ampak moti me zdaj, da bo zamudila nekaj let. Ker trenirala bi lahko že od 2. razreda. Seveda me je žena prepričevaa, da naj hodi kar k judu, ki je tudi v njeni osnovni šoli takoj po pouku. Hčerki sem rekel, da bi vsak človek mogel obvladati eno borilno veščino za samoobrambo. Na srečo je hčerka zagreta za to.
Bud_Bundy ::
Ne vem kaj bi še rad za teh bogih 30 EUR. To je v prvi vrsti varstvo otrok in tudi v tem primeru je poceni.
OutOfTheBox ::
Hčerko sva izpisala iz juda in je doživela histerični izpad joka.
Hčerka je že dovolj stara, da zadeve razume če ji znaš pravilno povedat oz. obrazložit. To da si enostransko (med tabo in hčerko) prekinil dogovor je bilo narobe iz več vidikov. Prvi je ta, da otroku nisi dal možnosti da bi se sam odločil kako naprej, druga zadeva je ta da si sprejel drastičen ukrep brez da bi se poslužil alternativ, npr če bi prvo pokazal hčerki zadevo na Youtubu in bi ona vadila doma nove tehnike, bi:
- videla da se lahko doma nauči več kot se dejansko na treningu (in potem bi se odločila ali bo še nadaljevala ali ne)
- dobila bi prednost pred drugimi ker bi znala nove tehnike in tako lahko večkrat zmagala na tekmovanjih, kar bi ji prineslo več samozavesti in mogoče bi se odprlo tudi več vrat v svet tega športa
S tvoje perspektive, kot si že povedal se ti zadeva ni finančno (in tudi časovno) izplačala glede na rezultat ,kar je "valid" argument. Sam kot rečeno, ti bi se s hčerko moral pogovorit, ji dat čas in če bi bila dovolj zagreta bi že dobila način da se izboljša.
Vprašanje je kaj sedaj naredit da zadevo narediš vsaj malo pravilno. Vprašaj jo kaj si želi (po 1 tednu, ko se emocije normalizirajo). Če si res tako želi biti v tem, jo jaz ne bi omejeval, bi ji pa tudi predstavil svoje "želje" oz. kaj ti hočeš met od tega. Probleeem tuki nastane, ker lahko otrok hitro dobi potem odpor (in potenialno naredi zadeve še slabše) če ne dosega želj starša, tako da to je izjemno dvorezen meč, zato je potrebna iskrena komunikacija tekom časa, da se zagotovi da otrok ne čuti pritiska s strani staršev in še vedno dosega zadovoljive rezultate.
Na koncu je pa tud problem, ker si se tudi s trenerjem skregal, kar lahko naredi zadevo dolgoročno bolj problematično.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: OutOfTheBox ()
OutOfTheBox ::
Kot sem rekel, je v vseh teh letih hčerka samo enkrat zmagala v svoji kategoriji, ostalo pa je izpadla včasih že v prvem, včasih v drugem ali pa v tretjem krogu in stalno se je jokala, ker ni zmagala.
Otroci so razumljivo bolj emocionalni, sploh ko se gre za tekmovanja, ampak poraz je nekaj kar mora otrok sprejet oz. dojemat kot učenje, kot pokazatelj da se lahko tam izboljša.. in nikakor ga ne sme sprejemat kot "konec sveta" (kar jok je).
BigBangStar ::
Saj sem rekel, da sva doma trenirala nekaj tehnik juda, ki so bile prikazane na youtubu in ki so bile primerne za njena leta in sposobnosti + še nekaj svojih tehnik aikida sem ji pokazal, ki meji na judo prijeme, zato verjetno na tekmovanjih ne bi bilo nič spornega. Ampak, ko je bilo tekmovanje, pa se je držala samo tiste tehnike, ki jo zna že vsa tri leta. Ko sem se med navijanjem drl za eno drugo, veliko boljšo tehniko, ki ji je šlo doma, pa me je gledala in se smejala. Že od začetka letošnje šolskega leta ji govorim, da jo bom izpisal iz juda, če ne bodo znali kakšnih novih tehnik, pa ni nič komentirala. rekla je samo, da jih trener nič novega ne uči. To je bilo dovolj pri meni, počakal sem na tekmovanje, da sem videl kako ji bo šlo - spet vse isto kot vsa leta do sedaj. Da bi vsaj kakšen drug otrok kaj novega pokazal, bi imel nekaj upanja. Sicer pa, stalno, ko je hčerka izpadla, se je jokala in govorila, da več noče trenirati juda ... ko smo prišli domov, pa je spremenila mnenje in govorila, da še hoče hoditi na judo. Povedal sem ji za moj klub, je bila navdušena nad videnim kaj sem delal z njeno mamo (na ženi sem nežno pokazal par tehnik kako osebo hitro spraviti na tla in do meje, da ne začne že jokati skoraj - no, pri njej ne) in je bila navdušena. Sem ji predlagal aikido, ji pokazal kar nekaj ur posnetkov in je bila navdušena, zato greva naslednji teden v aikido klub.
Hčerka je drugače odpor do juda dobila samo, ko je izgubila in se jokala tam pred vsemi. Ker sem ji že velikokrat rekel, da bi vsak človek moral vedeti vsaj eno borilno veščino za samoobrambo, zdaj tudi sama hoče vedeti neko veščino za samoobrambo. Judo je v redu veščina, problem je samo, da se po večini moreš metati na tla z nasprotnikom in ga spraviti v končni prijem. Pri aikidu lahko cel čas stojiš ali pa klečiš, se ne rabiš nič metati na nasprotnika.
Hčerka je drugače odpor do juda dobila samo, ko je izgubila in se jokala tam pred vsemi. Ker sem ji že velikokrat rekel, da bi vsak človek moral vedeti vsaj eno borilno veščino za samoobrambo, zdaj tudi sama hoče vedeti neko veščino za samoobrambo. Judo je v redu veščina, problem je samo, da se po večini moreš metati na tla z nasprotnikom in ga spraviti v končni prijem. Pri aikidu lahko cel čas stojiš ali pa klečiš, se ne rabiš nič metati na nasprotnika.
otago ::
@BigBangStar
Veliko odraslih in otrok živi, hodi po svetu brez znanja borilnih veščin.
Veliko bolj pomembno se mi zdi, da otrok najde aktivnost, katero rad obiskuje, se druži z sovrstniki (ki niso nujno sošolci). Skupinska dejavnost (nogomet, ples, taborniki) uči otroke sodelovanja. Solo-dejavnost (npr. plavanje, streljanje) jim da možnost izboljšati sebe - ker ni drugih "nepravičnih" vzrokov. "Kaj si tukaj naredila. Kaj bi lahko bolje naredila. Ti je bilo fajn? Lahko drugič poizkusiva malce drugače, da boš hitrejša itd ... "
Projecirati lastne izkušnje in želje na otroka (aktivnost borilne veščine, kjer gre za 1 na 1 boj), se lahko slabo konča. Z odporom otroka do te aktivnosti ali kaj več.
Je pa jasno, da vsakršno okolje ne nudi izbire vseh vrst aktivnosti oz. je potrebno voziti otroke v večja središča. Judo na domači šoli kot podaljšano bivanje zveni zelo priročno za starša.
Veliko odraslih in otrok živi, hodi po svetu brez znanja borilnih veščin.
Veliko bolj pomembno se mi zdi, da otrok najde aktivnost, katero rad obiskuje, se druži z sovrstniki (ki niso nujno sošolci). Skupinska dejavnost (nogomet, ples, taborniki) uči otroke sodelovanja. Solo-dejavnost (npr. plavanje, streljanje) jim da možnost izboljšati sebe - ker ni drugih "nepravičnih" vzrokov. "Kaj si tukaj naredila. Kaj bi lahko bolje naredila. Ti je bilo fajn? Lahko drugič poizkusiva malce drugače, da boš hitrejša itd ... "
Projecirati lastne izkušnje in želje na otroka (aktivnost borilne veščine, kjer gre za 1 na 1 boj), se lahko slabo konča. Z odporom otroka do te aktivnosti ali kaj več.
Je pa jasno, da vsakršno okolje ne nudi izbire vseh vrst aktivnosti oz. je potrebno voziti otroke v večja središča. Judo na domači šoli kot podaljšano bivanje zveni zelo priročno za starša.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: otago ()
nejc_nejc ::
Torej preko dece izpolnjuješ svoje skrite želje.
Drugi razred, pa četrti.
A si normalen.....tolk stara mularija še hodit ne zna.
Malo se zamisli o svojih neizpolnjenih ambicoja.....
Drugi razred, pa četrti.
A si normalen.....tolk stara mularija še hodit ne zna.
Hčerko sva izpisala iz juda in je doživela histerični izpad jokatorej se je imela FIINO, ti ji pa to preprečuješ.
Malo se zamisli o svojih neizpolnjenih ambicoja.....
iso2000 ::
Iz prebranega, brez zamere, je kar konkreten problem v tebi. Prvič, dobil sem vtis, da tudi tebe "boli" da hčerka ne zmaguje. Drugič, zakaj nisi šel na začetku šolskega leta do trenerja in ga malo natančneje vprašal kako je z učenjem drugih tehnik? Tretjič, da otrok joka, če izgubi, ni konec sveta. Se mora naučiti tudi izgubljat v življenju, saj le-to ni potica. Moj sin tudi hodi na judo. Na tekme ne želi, zato ga ne silim hodit. Nekaj se je že naučil, ima isto 2x tedensko. Koliko dejansko zna, težko ocenim, ker me borilni športi nikoli niso posebej zanimali. Zna pa pokazat par prijemov in padcev, preval itd. Hodi zato, da ima neko dejavnoat, ki jo mora opravljati do konca šolskega leta. Dodatno mi je par znancev, ki so trenerji, svetovalo judo, kot dobro osnovo za motorični razvoj. Športne gimnastike žal nimamo kje blizu, sam mislim da bi bilo to še bolje. Sem pa tudi dobil vtis, da je judo pri nas dobro organiziran in se zelo jasno ve kaj mora nekdo znat, da osvoji določen pas? Morda bi bilo potrebno še kakšnoeti vztrajat? Verjetno bi ti to trener znal bolje pojasnit? Je pa vmes tudi moj sin že imel ideje, da ne bo hodil, pa imava jasen dogovor, ker se je za to odločil, mora dokončati. Je pa tako, da otroci ob neuspehih ali, ko jim kaj ne paše, hitro ne bi več. Takrat je treba uporabit kakšno pozitivno motivacijo, ne pa takoj neke drastične ukrepe vlečt.
Brez zamere, če sem te malo "napadel" ampak tak vtis sem dobil iz tvojega pisanja. Vsi delamo, kar se nam zdi najbolje za otroke. Kdaj tudi žal kaj narobe... Srečno, kakorkoli se boste na konci odločili.
Brez zamere, če sem te malo "napadel" ampak tak vtis sem dobil iz tvojega pisanja. Vsi delamo, kar se nam zdi najbolje za otroke. Kdaj tudi žal kaj narobe... Srečno, kakorkoli se boste na konci odločili.
nejc_nejc ::
Sem prepričan da je pridobila motoriko ter zna pravilno padati v večini civilnih situacij.
Bojevnik ::
OP, malo zadihaj in se sprosti, ni tako hudo...
Jaz se spomnim ko se začel trenirat, smo se npr. v prve pol leta učili več ali manj samo padati..
Na začetku gre pač vse počasi, posebej pri otrocih. Je sicer res da je samo ena tehnika v dveh letih malo, ampak glede na to kar si napisal da so njene tekmice več ali manj samo stale tam, pozabljaš da to še otroci...
Poleg tega so večinoma osnovnošolski klub bolj rekreativne narave. Če jo zanimajo tekmovanja, potem poiščita kakšen judo klub, ki ima tudi tekmovalno ekipo. Iz tega da jo boš ti sam treniral, ti garantiram, da se ne bo nič dobrega izcimilo, ne dober odnos med vama, niti ti je ne bo uspelo kaj boljše trenitat (glede na to da omenjaš youtube videe, je že takoj jasno da nisi ustrezen, kot trener).
Ampak glede napisano mi bolj deluje, kot da jo ali ti siliš ali pa projeciras svoje želje nanjo. Ker če to ni njena želja, potem če nadaljujeta v tej smeri, ji boš vzel najlepši del življenja, ki mu rečemo otroštvo. Poleg tega bo to verjetno vplivalo na odnos med vama, ter njen nadaljni razvoj.
Prosim res si vzemi čas in premisli o tem kar sem (in ostali) napisal, ker tole kar si napisal se res ne sliši zdravo.
LP, Bojevnik
Jaz se spomnim ko se začel trenirat, smo se npr. v prve pol leta učili več ali manj samo padati..
Na začetku gre pač vse počasi, posebej pri otrocih. Je sicer res da je samo ena tehnika v dveh letih malo, ampak glede na to kar si napisal da so njene tekmice več ali manj samo stale tam, pozabljaš da to še otroci...
Poleg tega so večinoma osnovnošolski klub bolj rekreativne narave. Če jo zanimajo tekmovanja, potem poiščita kakšen judo klub, ki ima tudi tekmovalno ekipo. Iz tega da jo boš ti sam treniral, ti garantiram, da se ne bo nič dobrega izcimilo, ne dober odnos med vama, niti ti je ne bo uspelo kaj boljše trenitat (glede na to da omenjaš youtube videe, je že takoj jasno da nisi ustrezen, kot trener).
Ampak glede napisano mi bolj deluje, kot da jo ali ti siliš ali pa projeciras svoje želje nanjo. Ker če to ni njena želja, potem če nadaljujeta v tej smeri, ji boš vzel najlepši del življenja, ki mu rečemo otroštvo. Poleg tega bo to verjetno vplivalo na odnos med vama, ter njen nadaljni razvoj.
Prosim res si vzemi čas in premisli o tem kar sem (in ostali) napisal, ker tole kar si napisal se res ne sliši zdravo.
LP, Bojevnik
trololololo ::
Dolg cajta sem bil v BV, najvec mma. še iz časov, ko smo se zares tepli. Ne te današnje mehke verzije. Takrat je kri tekla, zobje šli ven, ni blo milosti. Sparing ni bil "lahkotno čutenje pozicij", ampak vojna. Danes bi pa otroci radi bli prvaki brez kontakta, brez sparinga. Vprašanje če vejo sploh, kako zgleda pravi fight.
Spomnim se enga kolega - rumeni pas. Pršu na državno v ju-jitsu (japonski) in razmetal vse, kar je lezlo in greblo. Ena tehnika. Samo ena. Ampak v nulo izpiljena. Črni pasovi so padal, pa so vsi vedl, kaj jih čaka. Noben ni mogu nič.
Pol še pri MMA - grappling del, brez udarcev. Nas je metal na isto foro, znova in znova. Folk, ki je poznal 50 tehnik, ni mel šanse proti eni, če je bla do perfekcije zbrušena. Naučil me je lekcijo: ne rabiš znat vsega, rabiš bit brutalen v eni stvari, ki deluje.
Aikido? Ne me hecat. To je za ljudi, ki rabijo izgovor, da so "aktivni". V resnični borbi ti aikido ne pomaga nič. To je za držat ravnotežje, ne za preživet. Samoobramba mora bit učinkovita, ne estetska.
Judo z malo boksa? To je zmagovalna kombinacija. Kontakt, rušenje, pritisk - realnost. V borbi šteje samo, kar dela, kar preživi. Ne pa kar zgleda lepo na seminarju.
Spomnim se enga kolega - rumeni pas. Pršu na državno v ju-jitsu (japonski) in razmetal vse, kar je lezlo in greblo. Ena tehnika. Samo ena. Ampak v nulo izpiljena. Črni pasovi so padal, pa so vsi vedl, kaj jih čaka. Noben ni mogu nič.
Pol še pri MMA - grappling del, brez udarcev. Nas je metal na isto foro, znova in znova. Folk, ki je poznal 50 tehnik, ni mel šanse proti eni, če je bla do perfekcije zbrušena. Naučil me je lekcijo: ne rabiš znat vsega, rabiš bit brutalen v eni stvari, ki deluje.
Aikido? Ne me hecat. To je za ljudi, ki rabijo izgovor, da so "aktivni". V resnični borbi ti aikido ne pomaga nič. To je za držat ravnotežje, ne za preživet. Samoobramba mora bit učinkovita, ne estetska.
Judo z malo boksa? To je zmagovalna kombinacija. Kontakt, rušenje, pritisk - realnost. V borbi šteje samo, kar dela, kar preživi. Ne pa kar zgleda lepo na seminarju.
nejc_nejc ::
trololololo je izjavil:
Dolg cajta sem bil v BV, najvec mma. še iz časov, ko smo se zares tepli. Ne te današnje mehke verzije. Takrat je kri tekla, zobje šli ven, ni blo milosti. Sparing ni bil "lahkotno čutenje pozicij", ampak vojna. Danes bi pa otroci radi bli prvaki brez kontakta, brez sparinga. Vprašanje če vejo sploh, kako zgleda pravi fight.
Spomnim se enga kolega - rumeni pas. Pršu na državno v ju-jitsu (japonski) in razmetal vse, kar je lezlo in greblo. Ena tehnika. Samo ena. Ampak v nulo izpiljena. Črni pasovi so padal, pa so vsi vedl, kaj jih čaka. Noben ni mogu nič.
Pol še pri MMA - grappling del, brez udarcev. Nas je metal na isto foro, znova in znova. Folk, ki je poznal 50 tehnik, ni mel šanse proti eni, če je bla do perfekcije zbrušena. Naučil me je lekcijo: ne rabiš znat vsega, rabiš bit brutalen v eni stvari, ki deluje.
Aikido? Ne me hecat. To je za ljudi, ki rabijo izgovor, da so "aktivni". V resnični borbi ti aikido ne pomaga nič. To je za držat ravnotežje, ne za preživet. Samoobramba mora bit učinkovita, ne estetska.
Judo z malo boksa? To je zmagovalna kombinacija. Kontakt, rušenje, pritisk - realnost. V borbi šteje samo, kar dela, kar preživi. Ne pa kar zgleda lepo na seminarju.
Ej poba, tle se pogovarjamo o drugi triadi OŠ.
bbbbbb2024 ::
BigBangStar je izjavil:
Ne vem kako naj začnem, verjetno kar razočarano.
Moja hčerka hodi že od 2. razreda in do danes, ko je že v četrtem razredu, na Judo treninge, ki jih imajo v osnovni šoli 2x na teden. Z ženo plačujeva 30 eur na mesec. Otroci grejo vsake toliko časa na tekmovanje, ki ga organizira klub v drugi občini, kjer pač imajo sedež kluba. In tam sem pred dnevi imel res vsega dovolj!
Problem je v tebi. Za 30EUR/mesec pričakuješ, da se bo zgodilo ne vem kaj glede tehnik juda. To so majhni otroci.
Moja otroka sta hodila najprej na ples, to jima je bilo všeč.
Od neke starost naprej se jim to ni več dalo. Potem je eden treniral nogomet, drugi pa streljanje z zračno puško.
Nikoli nista jokala. Ko sem opazil, da se jima ni več dalo na plesne vaje, sem vprašal, če še hočeta to hoditi, pa sta rekla, da ne preveč.
Na željo instruktorke plesa, ki je imela koreografijo, kjer sta pač otroka imela eno točko, sta nastopala še tisto sezono. To sta se strinjala, da ni fer ostale pustiti na cedilu, ker so nekaj tekmovali in so vedno vadili neke koreografije.
Jaz se sicer bolj spoznam na strelstvo, pa sem enemu od otrok določene zadeve pokazal, pa je bil strašno vesel. Na treningu pa so streljali drugače, na tekmovanju pa tako, kot na treningu.
Jaz sem to gledal bolj na krožek, da otrok nekaj zanimivega počne, da malo hodi po Sloveniji, da malo tekmuje.
Vsaj jaz se nisem sekiral, če ni prinesel zlate medalje domov, da ni uporabljal tiste tehnike streljanja, kar sem mu pokazal.Ko pa je kaj prinesel domov za prizanj, pa smo bili vsi veseli, tehnika gor ali dol.
Preveč forsiraš otroke, po moje.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: bbbbbb2024 ()
trololololo ::
Judo - poleg kakšne gimnastike ali atletike - je verjetno eden najboljših športov, kar jih obstaja za otroka. Ne gre samo za metanje in padce. Otrok dobi kondicijo, razvije motoriko, koordinacijo, občutek za telo, disciplino in spoštovanje. In ja - zraven še zelo solidno podlago za samoobrambo. Vse to mu/ji ostane za celo življenje.
Šel bi celo tako daleč, da bi moral biti judo (ali pa rokoborba) obvezen predmet v šoli - vsaj za fante. Tudi puncam ne bi čisto nič škodilo. Nasprotno. Marsikaj bi se s tem rešilo. Bilo bi manj nasilja, manj ustrahovanja. Zakaj? Ker bi se potencialne "žrtve" naučile postavit zase. In "buliji"" bi se ali usmerili v nekaj konkretnega ali pa jih bi sistem že na tatamiju naučil spoštovanja in meja.
Pravi borilni šport - tak, kjer je kontakt, padci, potenje, porazi - zgradi človeka. Ne samo telo, tudi karakter.
Šel bi celo tako daleč, da bi moral biti judo (ali pa rokoborba) obvezen predmet v šoli - vsaj za fante. Tudi puncam ne bi čisto nič škodilo. Nasprotno. Marsikaj bi se s tem rešilo. Bilo bi manj nasilja, manj ustrahovanja. Zakaj? Ker bi se potencialne "žrtve" naučile postavit zase. In "buliji"" bi se ali usmerili v nekaj konkretnega ali pa jih bi sistem že na tatamiju naučil spoštovanja in meja.
Pravi borilni šport - tak, kjer je kontakt, padci, potenje, porazi - zgradi človeka. Ne samo telo, tudi karakter.
delavec44 ::
trololololo je izjavil:
Šel bi celo tako daleč, da bi moral biti judo (ali pa rokoborba) obvezen predmet v šoli - vsaj za fante. Tudi puncam ne bi čisto nič škodilo. Nasprotno. Marsikaj bi se s tem rešilo. Bilo bi manj nasilja, manj ustrahovanja. Zakaj? Ker bi se potencialne "žrtve" naučile postavit zase. In "buliji"" bi se ali usmerili v nekaj konkretnega ali pa jih bi sistem že na tatamiju naučil spoštovanja in meja.
Saj buly bi potem bil deležen istih treningov. In če je boljši od tebe, te še vedno lahko ustrahuje in po potrebi razbije kot kanto. Mogoče bi bilo tega še več. Na misel pride Karate Kid.
trololololo ::
trololololo je izjavil:
Šel bi celo tako daleč, da bi moral biti judo (ali pa rokoborba) obvezen predmet v šoli - vsaj za fante. Tudi puncam ne bi čisto nič škodilo. Nasprotno. Marsikaj bi se s tem rešilo. Bilo bi manj nasilja, manj ustrahovanja. Zakaj? Ker bi se potencialne "žrtve" naučile postavit zase. In "buliji"" bi se ali usmerili v nekaj konkretnega ali pa jih bi sistem že na tatamiju naučil spoštovanja in meja.
Saj buly bi potem bil deležen istih treningov. In če je boljši od tebe, te še vedno lahko ustrahuje in po potrebi razbije kot kanto. Mogoče bi bilo tega še več. Na misel pride Karate Kid.
Ejga, bullyji že zdaj trenirajo (ce poznas malo sceno je tudi veliko prvakov imelo problematicno mladost, dokler niso sli zaresno v bv). Velikokrat ravno borilne veščine in sport pomagajo graditi karakter. Marsikateri bully bi se lahko našel v tem športu in ne bi potreboval dokazovanja na ulici. Hkrati bi lahko v trenerju našel pozitiven vzor – kar je ključno, saj ni vsak primeren za to vlogo. Nekateri pa v šolo sploh ne bi hodili (tudi na ta predmet ne) in bi si zasluženo prislužili batine, če bi tezili naokoli. Skratka nasilje je realnost, ki je in ne izgine magicno ko se neka skupina odloci, da bo rekla ne nasilju. Slovenci smo kar lep cas ziveli v oazi miru, zato tega ne razumemo. se bo pa to verjetno na zalost kmalu precej spremenilo (predvsem z vdorom bolj agresivnih in nasilnih nekompatibilnih kultur in podobno.)
Glugy ::
Sigurno so velike razlike v kvaliteti učiteljev juda tako da tle ni kej za rečt. Nekaj je da hočš da je učitelj tvoje hčerke kar se da sposoben in dober pri učenju. S tem ni nič narobe. Sam pazi pa da ne boš šel predaleč s tem pa namesto da bi judo bilo nekaj kar bi hčerko sprostilo pa ji dalo veselje do življenja in jo motiviralo v življenju postalo čustveno in splošno breme. Ne pričakuj preveč od svoje hčerke, to ni dobro za psiho ne tvojo ne njeno. Drgač pa čim več se odkrito pa dobrosrčno pogovarjat o vseh stvareh. Na način da je ni treba bit strah da če bo povedala kaj si res misli da boš hud al pa jo grdo gledal al pa karkol tazga. Da sta oba ista ekipa da upoštevaš tud njena občutja in misli.
trololololo ::
Kar me čudi, je to, da ravno judo - od vseh borilnih veščin - ponuja eno najbolj izpiljenih in sistematičnih šol za otroke. Vsaj nekoč se je vanj stekalo ogromno denarja (v primerjavi z drugimi BV), ker je olimpijska disciplina in je imel močno infrastrukturo. Trenerji, programi, tekmovanja - vse je bilo na nivoju.
Druge borilne veščine so, kar se otrok tiče, žal še vedno daleč zadaj. Pomanjkanje sistematike, stihijski pristopi, premalo pravega stika. Judo je bil vedno konkreten - in poleg fizičnih koristi je imel tudi vzgojni in socialni učinek.
Poglej malo okoli - zagotovo je se kak klub blizu. Če otrok pokaže interes za judo, mu/ji to pusti. Ne sili je/ga v aikido ali kaj drugega samo zato, ker se tebi zdi. Mogoče si s tem, ko si otroka izpisal iz juda, naredil več škode kot koristi. Ne govorim samo o športu - govorim o družbi, prijateljih, okolju, kjer se je počutil sprejetega. In ti si ga/jo iz tega nasilno iztrgal.
Tudi ta socializacijski vidik športa šteje. Včasih celo bolj kot medalje.
Druge borilne veščine so, kar se otrok tiče, žal še vedno daleč zadaj. Pomanjkanje sistematike, stihijski pristopi, premalo pravega stika. Judo je bil vedno konkreten - in poleg fizičnih koristi je imel tudi vzgojni in socialni učinek.
Poglej malo okoli - zagotovo je se kak klub blizu. Če otrok pokaže interes za judo, mu/ji to pusti. Ne sili je/ga v aikido ali kaj drugega samo zato, ker se tebi zdi. Mogoče si s tem, ko si otroka izpisal iz juda, naredil več škode kot koristi. Ne govorim samo o športu - govorim o družbi, prijateljih, okolju, kjer se je počutil sprejetega. In ti si ga/jo iz tega nasilno iztrgal.
Tudi ta socializacijski vidik športa šteje. Včasih celo bolj kot medalje.
tony1 ::
BigBangStar je izjavil:
Ne vem kako naj začnem, verjetno kar razočarano.
Moja hčerka hodi že od 2. razreda in do danes, ko je že v četrtem razredu, na Judo treninge, ki jih imajo v osnovni šoli 2x na teden. Z ženo plačujeva 30 eur na mesec. Otroci grejo vsake toliko časa na tekmovanje, ki ga organizira klub v drugi občini, kjer pač imajo sedež kluba. In tam sem pred dnevi imel res vsega dovolj! Že od njenega 2. razreda hodim na tekmovanja in stalno gledam in zraven analiziram preko spomina vse otroke, vseh let starosti. Skoraj VSI znajo samo eno tehniko (koliko sem pobrskal po spletu, je to osoto gari tehnika), mogoče tisti, ki zmaga na koncu kakšno tehniko več, pa še to je bolj vse na pol in po toku naključij, kjer nasprotnik stoji pri miru kot kip svobode, drugi pa se nekako trudi, da ga cel čas z isto tehniko poskuša vreči na tla. In to sem opažal pri vseh razredih - od 2. do 5., pol sem imel vsega dovolj in smo šli domov.
Torej, moja hčerka je samo enkrat zmagala na tekmovanju v svoji kategoriji (povprečno 6 tekmovalk njene starosti in teže) vse tako, kot sem že zgoraj omenil - z eno in edino tehniko, pa še to s površno, nasprotnica stoji kot kip svobode, hčerka se trudi z eno in isto tehniko kako jo vreči na tla, če ji ne uspeva v prvih parih sekundah, začne nekaj poplesavati okoli nje in ne ve kako bi se jo sploh lotila ... In to so čisto vsi otroci isti. Živa katastrofa za gledati. Ok. za drugi razred ne rečem nič, so v začetnih osnovnih fazah učenja ... ampak 4. razred? V treh letih treninga NITI en ne zna lepo izvajati tehnične natančnosti in discipline pri treningih ogrevanja, ki so malo drugačni od športne vzgoje. Vse nekaj napol. Kot sem rekel, je v vseh teh letih hčerka samo enkrat zmagala v svoji kategoriji, ostalo pa je izpadla včasih že v prvem, včasih v drugem ali pa v tretjem krogu in stalno se je jokala, ker ni zmagala.
Hčerko sva izpisala iz juda in je doživela histerični izpad joka. Razložila sva ji, da to, kar učijo ni učenje ampak kraja denarja, ki ni niti poceni. To sem isto povedal tudi njenemu trenerju in je bil videti kar jezen, da sem mu tako povedal. Hčerko sem doma pred tem motiviral z videi juda na youtubu kako se kaj izvaja, kakšne so vse tehnike, ki bi jih lahko uporabila ipd, tudi jaz sem ji pokazal par prijemov juda in aikida ... je poskušala na meni marsikaj doma izvajati, na tekmovanju pa je izvajala samo eno tehniko, tako kot vsi ostali.
Kje je tu napredek? Zakaj po treh letih treningov, ki je dvakrat na teden, trener ni sposoben otrok naučiti bolj natančnih tehnik, več kot ene tehnike in nekaj malega discipline? Je res tako težko otroka naučiti v treh letih več kot eno tehniko? Če že tehnike ne, pa vsaj vaj za ogrevanje, da vsaj tisto znajo normalno izvajati?
Res, zelo sem razočaran nad videnim in me je prav groza, da tako zanič učijo. Zdaj bom svojo hčerko vpisal v aikido klub v katerem sem tudi jaz nekoč treniral in so me res zelo dobro naučili discipline in natančnosti izvajanja tehnik. In ja, mesečna cena je ista. Je rekla, da bo hodila, ampak moti me zdaj, da bo zamudila nekaj let. Ker trenirala bi lahko že od 2. razreda. Seveda me je žena prepričevaa, da naj hodi kar k judu, ki je tudi v njeni osnovni šoli takoj po pouku. Hčerki sem rekel, da bi vsak človek mogel obvladati eno borilno veščino za samoobrambo. Na srečo je hčerka zagreta za to.
Perfekcionistična motnja, bolna ambicioznost, s katero manke svojega lajfa poskušaš izživeti skozi otroke. Oboje je škodljivo, zdaj pa delaš škodo še otroku. Te stvari se da poštimati s terapijo. Priporočam, bo pa dražje od treningov... Aja, pa še škrtuh si.
Teh 30 eur na mesec ni tam zato, da bi nekdo postal državni prvak. Teh 30 EUR je, kot so že povedali nekaj varstva za otroke in nekaj vzgajanja motoričnih veščin, kar je zelo koristno, saj so te med populacijo v prostem padu. Nekaj tudi za pridobivanje samozavesti, ker nekaj znanja borlinih veščin pa vseeno pridobijo. In seveda nekaj tudi zato, da se otroci zabavajo. Otrok je tam užival, to veselje si mu pa zdaj vzel zaradi lastnega perfecionizma. Bravo.
Če gledam sosedovega mulca, ki na "treninge" karateja hodi že iz vrtca - ja, veliko manj resno trenirajo kot smo mi včasih. In tudi manj znajo, sploh nimajo še izpitov, ampak "nastope". Pa je vse skupaj super stvar - ker se imajo fajn.
Meizu ::
Kaj eni tu noter bluzite. Kaj ti pomaga super MMA trening s specialnimi silami iz izraela, če je pa dovolj da te en čefur naštiha s švicarskim nožem. Ne se zajebavat, eni res živite v filmih.
Jaz sem na faksu nekaj časa treniral tekvando ampak ne zaradi tega, ker sem želel nekoga razbit kot kanto. Predmet je bil ubistvu obstranska dejavnost na faksu (avstrija), ker je slučajno eden od profesorjev tam bil mojster tekvandoja in glede na naše zanimanje nam je ponudil treninge, ob ponedeljkih zvečer. Super izkušnja, še bolj me je pa prepričal sam profesor, ki ni porabil niti ene same besede o nasilju ter samoobrambi, temveč nam je tekvando predstavil bolj kot mentalni trening - trening discipline, meditacije, ter lažjega spopadanja z vsakdanjimi problemi. Kot primer je recimo navedel čisto banalno situacijo, ko prideš domov in te čaka po kosilu posoda za pomivanje. Namesto, da si ustvarjaš negativno energijo z odporom do tega opravila, se skozi mentalni trening in meditacijo priučiš discipline, kjer raje uživaš v opravljenem delu.
Večina pravih mojstrov teh borilnih veščin bodo svojo veščino učili na takšen, veliko bolj spiritualen način. Ker proper samoobrambo poznamo vsi - ali obvladaš borilno veščino tek-na-dom, ali pa imaš v žepu neko pištolo. Uporaba slednjega te seveda spravi še sedet.
Jaz sem na faksu nekaj časa treniral tekvando ampak ne zaradi tega, ker sem želel nekoga razbit kot kanto. Predmet je bil ubistvu obstranska dejavnost na faksu (avstrija), ker je slučajno eden od profesorjev tam bil mojster tekvandoja in glede na naše zanimanje nam je ponudil treninge, ob ponedeljkih zvečer. Super izkušnja, še bolj me je pa prepričal sam profesor, ki ni porabil niti ene same besede o nasilju ter samoobrambi, temveč nam je tekvando predstavil bolj kot mentalni trening - trening discipline, meditacije, ter lažjega spopadanja z vsakdanjimi problemi. Kot primer je recimo navedel čisto banalno situacijo, ko prideš domov in te čaka po kosilu posoda za pomivanje. Namesto, da si ustvarjaš negativno energijo z odporom do tega opravila, se skozi mentalni trening in meditacijo priučiš discipline, kjer raje uživaš v opravljenem delu.
Večina pravih mojstrov teh borilnih veščin bodo svojo veščino učili na takšen, veliko bolj spiritualen način. Ker proper samoobrambo poznamo vsi - ali obvladaš borilno veščino tek-na-dom, ali pa imaš v žepu neko pištolo. Uporaba slednjega te seveda spravi še sedet.
mr_chai ::
Aikido je neuporabna smet z drugim imenom poimenovana Bullshido.
Naredil si napako, ker si jo izpisal iz juda. Če bi imela ti in hčerka večje ambicije v judu, bi jo pač moral vpisati v Sankaku klub - Celje.
Pač bi se morala voziti v Celje, druge ni.
Mogoče je bolje, da nehaš svojo hčerko forsirati z borilnimi veščinami in naj si poišče nek drug šport, npr. plezanje, atletika, plavanje, veslanje...
Naredil si napako, ker si jo izpisal iz juda. Če bi imela ti in hčerka večje ambicije v judu, bi jo pač moral vpisati v Sankaku klub - Celje.
Pač bi se morala voziti v Celje, druge ni.
Mogoče je bolje, da nehaš svojo hčerko forsirati z borilnimi veščinami in naj si poišče nek drug šport, npr. plezanje, atletika, plavanje, veslanje...
Zimonem ::
Ne sekiraj se če si jo izpisal, mogoče pa ni za džudo. Mogoče je pa za šah, kolesarstvo, tenis, ritmično gimnastiko. Porazi so del osebne rasti.
mancini ::
Otroka bi pustil se ta en mesec in pol v judu krozku, v novem solskem letu pa jo vpisi drugam.
Saj to je krozek.
OP ti pa se spravi sam nekaj trenirat in bos precej bolj strpen na otroskih tekmovanjih.
Upam da vsaj hcere ni sram zaradi tvojih dejanj, ker to je najhuje kar otroci prezivljajo v nekih dejavnostih
Saj to je krozek.
OP ti pa se spravi sam nekaj trenirat in bos precej bolj strpen na otroskih tekmovanjih.
Upam da vsaj hcere ni sram zaradi tvojih dejanj, ker to je najhuje kar otroci prezivljajo v nekih dejavnostih
Gregor P ::
Ne vem, če paše sedaj točno v to temo, ampak judo, karate ipd. so veščine, ki jih treniraš več let, prede sploh lahko karkoli pokažeš. Običajno traja kakšnih 5 let, da lahko rečeš, da pa nekaj znaš - v smislu, da končno lahko zares začneš s treningi (nadnaravni talenti delno izvzeti).
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
Ring0Ruin ::
Omg, ste salabajzerji. Obvladati eno tehniko instinktivno je 10x vec vredno kot 30 tehnik, ki jih ne bos avtomatsko uporabil. Zato pa se drka pri karateju kate v neskocnost.
Dajte otrokom mir s svojimi frustracijami, itak bodo slej ko prej uchi mato spoznali in ne bodo uporabljali nic drugega vec.
Dajte otrokom mir s svojimi frustracijami, itak bodo slej ko prej uchi mato spoznali in ne bodo uporabljali nic drugega vec.
Tega ne pisem jaz, sem se cepil proti Covidu in sem ze leta mrtev. Baje.
Ljudje, ki najbolj mahajo z zastavami, si je ne zasluzijo imeti.
Ljudje, ki najbolj mahajo z zastavami, si je ne zasluzijo imeti.
judoka ::
Videl sem tekmovalce na clanskih turnirjih, ki so zmagovali z 1 tehniko. Tudi na najvecjih turnirjih, tej tehniki se je vcasih reklo "specialka". Sam sem parkrat zmagal z 1 tehniko.
A mojstra moti, ker hcerka v 4 razredu (!!) na tekmovanjih (!!) izvaja 1 tehniko.
Otrok do 14 leta naj bi treniral judo (ali drug sport) izkljucno za zabavo, druzbo, trening motorike in discipline in ostalih psiholoskih zadev, ki pasejo zraven. Najbolj koristna in osnovna zadeva pri judu je sola padanja. To pride prav do konca lajfa.
To da se ucinek treniranja sporta na otroka gleda skozi prizmo uspeha na tekmovanjih je idiotizem in posiljevanje otrok z lastnimi kompleksi.
Zgrozen.
A mojstra moti, ker hcerka v 4 razredu (!!) na tekmovanjih (!!) izvaja 1 tehniko.
Otrok do 14 leta naj bi treniral judo (ali drug sport) izkljucno za zabavo, druzbo, trening motorike in discipline in ostalih psiholoskih zadev, ki pasejo zraven. Najbolj koristna in osnovna zadeva pri judu je sola padanja. To pride prav do konca lajfa.
To da se ucinek treniranja sporta na otroka gleda skozi prizmo uspeha na tekmovanjih je idiotizem in posiljevanje otrok z lastnimi kompleksi.
Zgrozen.
Ring0Ruin ::
Otrok do 14 leta naj bi treniral judo (ali drug sport) izkljucno za zabavo, druzbo, trening motorike in discipline in ostalih psiholoskih zadev, ki pasejo zraven. Najbolj koristna in osnovna zadeva pri judu je sola padanja. To pride prav do konca lajfa.
To da se ucinek treniranja sporta na otroka gleda skozi prizmo uspeha na tekmovanjih je idiotizem in posiljevanje otrok z lastnimi kompleksi.
Zgrozen.
Tocno tole! In tega sranja je pri vseh sportih ogromno, ker bi se zafrustrirani starsi radi hvalili s sonckovimi uspehi, najhujsi so pa fotri, ki zaradi svojega kretenskega fuzbala, svojega sina spravijo trenirat. Tisto pa ze meji na zlorabo otrok.
Tega ne pisem jaz, sem se cepil proti Covidu in sem ze leta mrtev. Baje.
Ljudje, ki najbolj mahajo z zastavami, si je ne zasluzijo imeti.
Ljudje, ki najbolj mahajo z zastavami, si je ne zasluzijo imeti.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Ring0Ruin ()
IL_DIAVOLO ::
Napredek je ta, da se otroke navadi, da ni vse tekmovanje. Tumastih starsev seveda ne mores.
Con il Milan nel cuore!
https://www.youtube.com/watch?v=fS58IQczWWE&ab_channel=MariusMotora
Forza ragazzi!
https://www.youtube.com/watch?v=fS58IQczWWE&ab_channel=MariusMotora
Forza ragazzi!
Ring0Ruin ::
IL_DIAVOLO je izjavil:
Napredek je ta, da se otroke navadi, da ni vse tekmovanje. Tumastih starsev seveda ne mores.
Jih lahko, instruktor naj take, na sparing vzame, pred otroci, da pokazejo svojemu otroku, kaj znajo. Nekajkrat jim planet v glavo zabrise, pa bo hitro mir.
Tega ne pisem jaz, sem se cepil proti Covidu in sem ze leta mrtev. Baje.
Ljudje, ki najbolj mahajo z zastavami, si je ne zasluzijo imeti.
Ljudje, ki najbolj mahajo z zastavami, si je ne zasluzijo imeti.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Ring0Ruin ()
Ring0Ruin ::
BigBangStar je izjavil:
Hčerki sem rekel, da bi vsak človek mogel obvladati eno borilno veščino za samoobrambo.
Ja, in tej borilni vescini se rece tek na sto, ne pa aikido. Ker ti bo slej ko prej kdo noz ven potegnil, sploh, ce ima probleme z egom kot ti. Ajde, da bo eksoticno, teak-nae-sto.
Tega ne pisem jaz, sem se cepil proti Covidu in sem ze leta mrtev. Baje.
Ljudje, ki najbolj mahajo z zastavami, si je ne zasluzijo imeti.
Ljudje, ki najbolj mahajo z zastavami, si je ne zasluzijo imeti.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Ring0Ruin ()
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Samoobramba (strani: 1 2 3 4 5 )Oddelek: Loža | 25822 (18847) | arnecan1 |
| » | Trening borilne veščineOddelek: Šport | 3671 (2231) | satfinder |
| » | Borilne veščineOddelek: Loža | 11187 (10220) | amigo_no1 |
| » | Borilna veščinaOddelek: Loža | 4524 (3764) | Gregor P |
| » | Kali - filipinska borilna veščina (strani: 1 2 3 )Oddelek: Loža | 17785 (12728) | imagodei |