Slo-Tech - Slušalke z odpravljanjem šuma so v zadnjih letih postale izjemno popularne, saj omogočajo bolj zbrano in umirjeno poslušanje vsebin tudi v hrupnih okoljih, denimo na javnem prevozu. Pričakovali bi, da so za sluh blagodejne, saj lahko vsebino poslušamo pri nižji jakosti. A raziskovalci preverjajo, ali imajo tudi temne plati. Tovrstne slušalke bi lahko bile povezave z motnjami v procesiranju zvokov v možganih (auditory processing disorder, APD), a dokazov še nimajo.
APD sicer ni nova motnja, jo pa po navadi diagnosticirajo že pri otrocih. Gre za težavo pri lociranju, od kod izvirajo zvoki, razumevanju govora v hrupnih okoljih in podobno. Okvarjeni del ni uho, ki je fiziološko normalno, temveč gre za motnje pri procesiranju v možganih. V zadnjem času pa se je povečalo število primerov, ki jih odkrijejo pri odraslih ljudeh, zaradi česar so raziskovalci začeli iskati novejše okoljske dejavnike. Seveda pa bi lahko več diagnosticiranih primerov pripisali tudi boljšemu poznavanju te motnje, ki je bila v preteklosti pogosto prezrta.
Eden izmed osumljencev so slušalke z odpravljanjem šuma. Te uporabnikom omogočajo zelo čisto izkušnjo, kar pa za možgane ni naravno stanje. Ti so navajeni kopice zvokov, ki jih sproti analizirajo in filtrirajo, da se osredotočimo le na bistvene. S slušalkami pa teh zvokov ni, zato se lahko možgani polenijo. Za zdaj ni dokazov, da bi tovrstne slušalke povzročale APD, bodo pa to v prihodnosti proučevale različne študije. Prav tako ni iz trte izvita možnost, da je preglasno poslušanje skladbe v slušalkah - ne glede na odpravljanje šuma - vzrok za APD. Za zdaj pa zatrdno vemo, da preglasni hrupi škodujejo sluhu, kar je s slušalkami lahko doseči.
Zelo rad berem novice na Slo-Tech, ker so večinoma zelo kvalitetne. Na to stran me zanese ravno zato, ker ni veliko novic, kot je ta. Vse, kar sem izvedel v tem članku, je to, da so se začele raziskave in da še nimamo nobenih dokazov. A ni to še malo prezgodaj, da bi o tem poročali? A ni pred objavo karkršnihkoli rezultatov raziskav taka novica samo senzacionalizem?
En predlog za izvedbo poizkusa: Recimo, da take slušalke ustvarijo približek akustično obdelane sobe. Zvok se prenaša tudi čez "kosti" to imam v mislih predvsem predel takoj za ušesom. Na tem bi lahko testirali poslušalce v mirnem okolju.
Gre za težavo pri lociranju, od kod izvirajo zvoki, razumevanju govora v hrupnih okoljih in podobno.
Kot berem na povezavi pa z ostalim nimam tezav. Ce je pa hurp, npr. v gostilni ali vec govorcev, potem pa ne razumem prakticno nicesar, ce res nisem 1:1 v pogovoru, torej blizu. Ampak se izgleda ne da nic narediti :(
Gre za težavo pri lociranju, od kod izvirajo zvoki, razumevanju govora v hrupnih okoljih in podobno.
Kot berem na povezavi pa z ostalim nimam tezav. Ce je pa hurp, npr. v gostilni ali vec govorcev, potem pa ne razumem prakticno nicesar, ce res nisem 1:1 v pogovoru, torej blizu. Ampak se izgleda ne da nic narediti :(
Tudi jaz zelo težko razumem govor v hrupnem okolju. Že od nekdaj. Imam občutek, da večina sogovorcev veliko lažje razume mene, kot jaz njih.
No, saj podobno je pri gledanju filmov. Pogosto ne razumem, kaj igralci govorijo, če je zraven prisoten hrup, recimo med kakšno akcijo. Ne glede na to, ali gledam film v slovenščini ali v angleščini.
Bi pa tako rekel: Če slušalke z odpravljanjem šuma res povzročajo APD, bi bilo možno, da tudi vse pogostejša uporaba podnapisov predstavlja isti problem? Včasih američani oz. angleško govoreči narodi podnapisov enostavno niso imeli. Danes jih na vseh streaming platformah in celo na TV-ju lahko vključiš marsikje. Youtube ti jih avtomatsko generira. In če se ne motim, jih tudi naravni govorci jezikov, v katerih je film posnet, vse pogosteje uporabljajo. Še posebej, če se odločijo, da bi zraven jedli kakšen čips ali kokice.
Zgrešil si poanto. Noise-cancelling slušalke imaš zato, da te ne moti hrup letalskega motorja, da te ne motijo ljudje na avtobusu, da te ne motijo drugi v pisarni itd. V teh primerih z izklopom noise cancellinga ne boš dobil kvalitetnega zvoka ampak en kup "šuma".
Sicer jih uporabljam od prvih airpodsov pro naprej in ne zaznam nobenega popačenja. Je pa res, da tudi ne uporabljam tistega kabla za 10.000$, ki je fulj nujno potreben za res dober zvok.
V bistvu še ne vemo ampak če se izkaže da je res pa niti ni tako presenetljivo. Možgani se polenijo na tistih področjih ki jih ne uporabljaš. Če možganov ne uporabljaš v hrupnih okoljih med komuniciranjem, pač ne boš imel tako dobre sposobnosti razločiti govora v takih okoljih. Slušalke pač filtrirajo da možganom ni treba odvečen hrup in zato te isti možgani nimajo tako velike sposobnosti razumevanja ko je hrup.
V resnici se sploh ne bi smeli v hrupnem okolju zadrževat ker je slabo za sluh ( pa tud če služba to "zahteva" ). Tako da nam ta sposobnost komuniciranja medtem ko je hrup..to filtriranje možganov..v bistvu daje slabo vzpodbudo da se bomo zadrževali v tem hrupnem okolju namesto da bi se ga ognil in imeli upor proti takim okoljem.
Tukaj gre za izziv, da mozgani odfiltrirajo zvoke okolice, ki se ne zdijo pomembni. To se vidi pri osebah, ki začno oporabljati slušni aparat, ker jih motijo številni zvoki iz okolice, ker so se odvadili odfiltrirati motnje. Dokler niso uporabljali slušnega aparata niso zaznali motecih zvokov.
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.
Malo je sicer offtopic pa vseeno izkoriščam pozornost novice o slušalkah z delitvijo naslednjih dveh povezav. Se je kdo vprašal kaj stoji za umikanjem 3,5 mm "banance" v telefonih?
V tej državi vsi vedo za vse svinjarije, ki se dogajajo.
Ko pa vprašaš, kdaj so prijavili kako stvar pa črički.
Če veš, obišči & prijavi na; e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=2377
"There is no scientific evidence that noise-cancelling headphones cause APD. Nor is there any robust data showing a rise in the condition. But Almeida believes the question warrants attention. "Studies definitely need to be done," she says."
