Izolacija starejše hiše

Predstavljaj si, da razdreš kanalizacijsko napeljavo ... In potem 3 mesece lahko hodiš srat v dixija.
Ali ti pa Arhej d.o.o nekaj takega naserje v poročilo o izkopavanjih:
Pri številčno slabi zastopanosti prazgodovinskih in rimskodobnih najdb sicer velja, da je
na podlagi enega odkritega odlomka že mogoče utemeljeno sklepati na prisotnost sledov
človekovega bivanja na mestu ali v bližnji okolici mesta najdbe.

Najdejo eno škrbotino nečesa, in si zajebal še vse sosede zraven.

Še eno vprašanje, kako pravilno izvesti ponikalnico, na kaj je treba bit še posebaj pozoren ?
Trenutno ugotavljam, da če bom delal hidroizolacijo in drenažo, da bo to treba narediti neko ponikalnico, ker vsi odtoki meteorne vode so na višjem nivoju.

Bo 4m stran od hiše zadosti?
Pa 1m široka betonska cev, globine 2m, nasuta z šodrom.

Tako so mi predlagali majstri ali "majstri".

Odvisno koliko mora največ požret. Omenjeni scenarij je najbrž ocenjen za brežino, s katere mora drenaža prestrežt (in koliko hitro je teren to sposoben požret); in je potem zarad varnosti ocenjen volumen 1500 litrov, z veliko rezervo. Drenaža odnaša vodo nekoliko počasneje kot je sam padavinski režim, in iz tega naslova morda lahko daš manjši volumen. To ti običajno izračunajo inženirji v podjetju kjer prodajajo ponikovalne košare ali jaške.
Za našo hišo, ki ima v ozadju brežino, ima sama ponikovalnica okrog 600 (2x300 litrska košara) litrov volumna, v osrednji Sloveniji - tako za ilustracijo. To je manj ko polovica predlagane ponikovalnice. Razen če bo not speljano še kaj dodatnega? Mala čistilna naprava, recimo? Odstranili so pri izkopu za vgradnjo naše ponikovlanice tudi nekaj večjo količino ilovice in namesto te zemljine nasuli drenažni prod. Zaenkrat požira BP, čeprav sem bil malo skeptičen zaradi okoli ležeče ilovice.

Dajte že no mir s temi toplotnimi mostovi. En šrauf bo toplotni most?!?!? HAloooo?!?!?!

Posnemi bajto s temo kamero, pa boš videl, da gre največ toplote ven preko oken, tudi če imaš troslojna s plinom.

Zna biti pa balkon precej večji toplotni most kot tisti šrauf za pritrditev ograje...

fikus_ je včeraj ob 10:32:27 izjavil:

Bolj je težava, da ograja privijačena na fasado(EPS) nima dovolj trdne podlage.

Pa saj ni privijačena na EPS. Privijačena je skozi EPS. 40cm dolgi vijak pa gremo.

starfotr je včeraj ob 11:05:08 izjavil:

bm1973 je včeraj ob 07:35:15 izjavil:

Dajte že no mir s temi toplotnimi mostovi. En šrauf bo toplotni most?!?!? HAloooo?!?!?!

Posnemi bajto s temo kamero, pa boš videl, da gre največ toplote ven preko oken, tudi če imaš troslojna s plinom.

Zna biti pa balkon precej večji toplotni most kot tisti šrauf za pritrditev ograje...

GIZ PFSTI – Gospodarsko interesno združenje proizvajalcev fasadnih sistemov in toplotnih izolacij svetuje marsikaj v svoji tehnični smernici.
https://www.saint-gobain.si/documents/t...

Pač toplotni mostovi vedno so. Vendar jih je dobro narediti čim manj in če že so, da se jih ustrezno sanira.

Zahteve glede toplotne zaščite postajajo strožje Zato je treba tudi pri montaži dodatnih elementov na že izvede-
ni fasadni sistem, kot so poštni nabiralniki, nadstreški ali ograje, čim bolj zmanjšati možnost, da s tem ustvarimo
toplotne mostove Pri tem se uporabljajo posebej za ta namen razviti elementi, ki so neoporečni z vidika grad-
bene fizike (toplotna prevodnost < 0,06 W/mK) in imajo visoko trajnost („odpornost proti trohnenju“) Ti elementi
dobro prevzemajo obremenitve z minimalno možnostjo za nastanek toplotnega mostu Običajne gradbene re-
šitve iz kovine ali lesa ne izpolnjujejo teh zahtev
Detajlne rešitve je treba zasnovati že med načrtovanjem fasadnega sistema Člani GIZ PFSTI ponujajo rešitve z
vrsto dodatnih elementov za montažo v fasadni sistem
Poznamo tri načine montaže elementov:
● montaža v samo izolacijo:
zgolj za obešanje lažjih bremen;
● ločena montaža na podlago:
glede na vrsto fasadnega sistema lahko prevzemajo lažje ali težje obremenitve;
● naknadna montaža:
v odvisnosti od fasadnega sistema lahko prevzemajo lažje ali težje obremenitve; elementi se vgradijo na že
gotov fasadni sistem Pri tem moramo paziti, da so vsi preboji skozi sisteme ometov po montaži zatesnjeni

Nekaj govori ampak nič ne pove.

bm1973 je včeraj ob 07:35:15 izjavil:

Dajte že no mir s temi toplotnimi mostovi. En šrauf bo toplotni most?!?!? HAloooo?!?!?!

Posnemi bajto s temo kamero, pa boš videl, da gre največ toplote ven preko oken, tudi če imaš troslojna s plinom.

Zna biti pa balkon precej večji toplotni most kot tisti šrauf za pritrditev ograje...

Če gledaš skozi toplotne izgube, potem en vijak pač ne pomeni nič omembe vrednega. Če pa pomisliš, da se ti okoli tega vijaka začne delati plesen pa že pridobi na pomembnosti.

Verjetno boš tu kaj našel:
https://passivehouse.com/
https://database.passivehouse.com/en/co...

Bolj je vprašanje, ali bo zaradi kondenza vijak prerjavel v 10-ih ali 20-ih ali ... letih.

Dejmo pustit to.

Bistvo je ali se rabim kaj brihat za ograjo preden mi naredijo fasado ali ne ?

Ne ljubi se mi vsega brati.
Najmanj dela izgleda vrstni red fasada, keramika, ograja - ker ni potrebno nič abdekat in posebej pazit in oblikovati.
Pač dovolj dolge inox vijake, verjetno brez molibdena, na koncu mojster zasilikonizira, da se še vse 'zatesni'.
Ali pa nekaj mm proč od fasade, da ostane čisto nedotaknjena...
Zapiralni čepi v brušenem ročaju, 'konzole' in strebrički po balkonih v nulo, rozete in to, če je dovolj trdno.
Material pač čimbolj okoljsko vdržljiv ob najmanj dela, da ne trpi trolanje po internetih.

Pol LJ so ogromne, prastare, potratne bajte, a hkrati nam pridigajo o zelenem prehodu.

Prej ali slej bo to en 'orenk' potres rešil tudi ta problem.

Je pa jeba, ker bodo takrat padli tudi nekateri bloki 'iz papirja'.

Nove se podirajo ?

Glede starih bajt, ki so preživele 200 let, vidiš samo tiste ki so to preživele. Ostalih 90% ki niso jih pa ne vidiš