Slo-Tech - Yegor Denisov-Blanch s stanfordske univerze je sporočil, da najnovejša raziskava njihovega laboratorija kaže, da skoraj desetina programerjev v dobro plačanih službah praktično ne dela. V študiji so analizirali delo 50.000 programerjev v več sto podjetjih in ugotovili, da se zanje zapravijo milijarde dolarjev, učinkov pa je bolj malo. Analizirali so zasebne repozitorije Git in ocenili kakovost in zahtevnost kode. Pri tem so upoštevali več faktorjev, ne le števila vrstic ali prispevkov.
Med inženirji, ki delajo od doma, je takšnih približno 14 odstotkov, med zaposlenimi v pisarnah pa okoli šest odstotkov. Zanimivo je, da je porazdelitev pri inženirjih, ki delajo od doma, precej bolj raztresena. Čeprav je med njimi več takšnih, ki lenarijo, je tudi več takšnih, ki so superproduktivni. Po konservativnih ocenah se letno na tak način izgubi 90 milijard dolarjev. Samo IBM naj bi imel 17.000 takšnih zaposlenih, ki letno stanejo poltretjo milijard dolarjev.
Rezultati raziskave še niso objavljeni v recenziranem članku.
RedDrake, lepo piše, da so analizirali zahtevnost in kvaliteto kode, ne samo količino. Produktivnost pri programerjih in podobnih poklicih ni premo sorazmerna s porabljenim časom.
Po taki definiciji je engineering manager, ki pokonci drži celo ekipo, neproduktivni ghost in ga je treba takoj odpustiti... Če bo kdo uporabil te metrike za odpuščanje zaposlenih, je slab šef. Ampak to je itak jasno.
Povsem možno. Zanimivo bi bilo tako statistiko primerjati s splošno - torej koliko ljudi na splošno na delovnem mestu ne dela ničesar. 10% se mi namreč tudi tam ne zdi pretirano visoka številka. Ne uspe se mi registrirati, da bi prebral research paper (se priporočam za link v ZS), ampak glede na Twitter thread so metode precej enostavne:
Another way to look at this is counting code commits. While this is a flawed way to measure productivity, it reveals inactivity: ~58% make 3 commits/month, aligning with our metric. The other 42% make trivial changes, like editing one line or character--pretending to work.
Dvomim, da so šli ročno klasificirat težavnost vsakega commita v kompleksni kodi. Da v nekem legacy projektu, katerega se nihče ne upa dotatkniti, popraviš tri hude hrošče s tremi commiti v enem mesecu ni slabo. Da pa pri razvoju modernega uporabniškega vmesnika narediš 3 commite v mesecu, je pa druga pesem.
14% očitno ni razumelo, kaj pomeni, da se ukinja delo od doma. :) So pa podjetja sama kriva, ker uvajajo "moderne" prijeme razvoja in potem se ljudje pogovarjajo na sestankih, namesto, da bi razvijali.
Gledajo tudi kako "dobra" je koda iz vidika OOP (berljivost modularnost, tehnološki dolg, ipd ...) Je pa teh ~10% kar dobra ocena ja. Toliko nekje je imho ljudi, ki bodo goljufali ne glede na to kje in kaj delajo.
Gledajo tudi kako "dobra" je koda iz vidika OOP (berljivost modularnost, tehnološki dolg, ipd ...) Je pa teh ~10% kar dobra ocena ja. Toliko nekje je imho ljudi, ki bodo goljufali ne glede na to kje in kaj delajo.
Hvala za link. Glede na tole se mi zdi da je zadeva lahko precej pristransko zastavljena:
To explore this potential, we developed an algorithmic model to automate specific aspects of code evaluation. We calibrated the model by having ten Java experts with over ten years of experience evaluate 70 commits from 18 authors.
Torej mogoče za nek enterprise razvoj po ustaljenih smernicah, po vnaprej začrtanem designu za kader, katerega edina zadolžitev je programiranje.
No, ta research paper je zgolj opis delovanja njihovega algoritma. Seveda imajo sedaj vpogled v precej večji nabor podatkov. Je pa dejstvo, da je tu v igri enterprise razvoj - tudi piše, da mora biti vsaj 50 engineerjev v ekipi, da so izluščeni podatki vsaj za silo dobri. V manjših firmah se komot dogaja še vse živo okoli (če izvzamemo visenje po družbenih omrežjih, S-T included), tako da commiti ne morejo biti edina metrika.
sej zato pa je neumno da se sili v fiksni 8 urni delavnik ko dela ni toliko. enkrat ga je več enkrat ga je manj. 8 ur bi moral bit zgolj maksimum ne pa minimum ( razen če ni kakšne izredne situacije seveda ).
drgač pa lepo tem 10% programerjem. jz bi mel tud tako službo če bi bil dovolj brihtn : ]
Tole je meni že dolgo jasno. Nekateri ne naredijo pol kurca nič. Kaj šele ko prideš do raznih analitikov in product/project managerjev itd... tm je teh 90%, če nehaš štet sestanke za opravljeno delo. Ne dobiš od nobenega nikakršnih dokumentov, ki bi bili vredni ene črke tam notri napisane.
Osebno sem videl poste ljudi, ki jim je cilj, da grejo v službo in ne delajo popolnoma nič. Po potrebi outsorcajo svoje delo kakemu Indijcu, Potem pa samo čakajo kako dolgo bo firma rabila, da ugotovi, da ne delajo nič. So bili primeri ko so delali pa par let in jim niso prišli na sled. Porem pa hitro quitajo pa gredo k naslednjemu z referencami.
Folk si piše skripte, ki spremeni malo kodo, napiše delujočo zadevo na malo drugačen način in naredi commit.
2x na dan commit, šef misli, da nekdo dela, v bistvu pa samo rotira kodo, ki ne doda ničesar. Pač zanič metrika...
Tu se gre predvsem za pomanjkanje procesov v razvoju kode, ker se folku ne zdijo potrebni ali pa sploh ne vedo za zadeve kot:
- kreiranje projekta in taskov ter razdeljevanje na podrejene - preverjanje napredka v kodi in samem produktu. Pač definiraš neke merljive/vizualne cilje - code review -> sploh še kdo dela to ?!?!!? Nisem slišal, niti doživel več kot freelancer .
Pač zabušavanje kaže ne toliko na programerje, ampak na lene šefe, ki dostikrat nimajo pojma ne o programiranju, ne o upravljanju folka, še manj pa kako oceniti uspešnost. Pač DEI kultura je povišala ljudi, ki nimajo pojma.
Se mi zdi, da je cel Zahod vklopil negativno selekcijo, kjer napredujejo samo še tisti, ki znajo najbolj lesti v rit... Ampak za inteligentne posameznike je to super, dobiš dober gig, pregledaš sceno, delaš mogoče 20-30% svojih zmožnosti, še vedno izpadeš kot dober ali celo med najboljšimi, zraven si pa najdeš še 1 ali 2 joba.
Če šef ne zna dodelit dela in nima drugega merila za 'nekdo dela' kot 'se štemplja zjutraj in popoldne', ni problem v človeku ki to izkorišča in ne dela nič. Problem je v šefu ki ne zna dodelit dela in ne ve a je delo opravljeno.
Kot je bilo že napisano, zanič metrika. Recimo porabiš en teden za trackanje buga, na koncu ga dobiš in popraviš kak jeben podčrtaj v minus. Porabil si en teden, edini 'doprinos' po tej metriki je da si spremenil en ASCII char v enem fajlu. Ti ti lenušček. Na drugi strani lahko vzamem še celo funkcijo okrog tega podčrtaja, rečem chatGPTju naj jo malo rewrita, doda kake lepe komentarje in commitam sto vrstic in sem super produktiven. Na koncu velja da če dodaš metriko na kodo, bo koda optimizirana za to metriko.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
Verjetno je ocena 10% blizu resnice, vsaj za malo večje organizacije in podjetja. Vseeno pa moram pripomniti, da če se uporabi najbolj enostavno orodje za vodenje taskov - dovolj je zgolj backlog+done (pustimo agile, scrum in podobno ob strani) - potem bi morali vedeti, kaj je narejeno in kdo je to naredil. Iz tega bi potem morali enostavno sklepati, kdo je v tistih 10% v določenem obdobju. In če se zadeva za nekoga ponavlja, potem očitno človeka oziroma pozicije ne rabiš.
Ko imaš nesposobne ljudi v vodstvu to je čist normalna stvar, in to je žal podobno v večini firm. So izjeme, ampak če šef nima pojma kaj ti sploh delaš (sem imel takega) komot ga fejkaš, in v takih slučajih je delo od doma dejansko "Netflix dan". Po meni to ni problem samega delavca ampak če pustiš ljudi brez nadzora kaj lahko pričakuješ?
Jaz osebno pa nimam sreče z delom za naročnike, skoraj vedno padem v ekipo senior top performerjev po začetnem screeningu in onboardingu, včasih celo za knowledge transfer iz kupljenih firm :-(
20% zaposlenih naredi 80% dela. In to ne samo v it-ju.
Paretovo načelo.
Ampak med 20% narejenega in nič narejenega je velika razlika. Članek razumem kot izpostavljanje tistih, ki sploh nič ne naredijo, ne tistih, ki so morda manj produktivni od povprečja.
Če lahko malo razširim temo, ko je že omenjeno remote delo. Glede na izkušnje menim, da je potrebno biti pri remote ekipah zelo pazljiv na take, ki naredijo bistveno manj kot bi od njih pričakoval. Ponavadi je tako v določenih obdobjih oziroma se ponavlja v nekih intervalih. Takrat taske vleče več dni, v delovnem času mrkne za več ur, se potem javlja s kakšnimi vprašanji sredi noči, pozabi ali presliši 5x ponovljene informacije, nenadoma želi teden dopusta, ipd. So indikatorji, ko zelo hitro prepoznam, kdo dela in kdo ne, saj tudi sam delam na produktu in sem "lead" bolj kot za zraven. Ja, ponavadi je razlog, da imajo še kakšno dodatno delo in ko tam "kuzla v rit skače", strmo pade produktivnost. Meni je vseeno, lahko dela tudi 5 služb hkrati, ampak če je podpisal pogodbo za osem ur/dan, potem mora dati od sebe za 8 ur dela/dan. Jasno, govorim o efektivnosti, ure so samo proxy. Če opravi vse v eni uri, all the power to them. Ne more pa nek senior cel teden vleči taska, ki ga sam opravim v enem dopoldnevu.
Šit, odkril so me. Hitr spucat prah iz 100 let starega CV-ja..
Dans ti ga chatgpt spiše v minuti, tako da...plus ne pozabi optimizirat za chatgpt, ko bo filtriral CVje...
Ampak med 20% narejenega in nič narejenega je velika razlika. Članek razumem kot izpostavljanje tistih, ki sploh nič ne naredijo, ne tistih, ki so morda manj produktivni od povprečja.
Oneliner ki popravi bug, ki žre naročnike je več vreden kot tisoč vrstic kode za nov feature, ki ga nihče ne uporablja.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
Saj verjetno na drugih področjih ni bistveno bolje. Je pa res, da danes se ima za programerja že vsak, ki zna vnesti ukaz v ChatGPT kakšno kodo mu naj generira. Kar pa ChatGPT ne zna, je pa nerešljivo. Da ne govorim o tem, da taka koda sploh ni dokumentirana in da nihče točno ne ve, kaj počne. Včasih so programerji zares pisali programe in so jih morali tudi dobro dokumentirati, da so čez čas še znali vzdrževat.
Če šef ne zna dodelit dela in nima drugega merila za 'nekdo dela' kot 'se štemplja zjutraj in popoldne', ni problem v človeku ki to izkorišča in ne dela nič. Problem je v šefu ki ne zna dodelit dela in ne ve a je delo opravljeno.
Kot je bilo že napisano, zanič metrika. Recimo porabiš en teden za trackanje buga, na koncu ga dobiš in popraviš kak jeben podčrtaj v minus. Porabil si en teden, edini 'doprinos' po tej metriki je da si spremenil en ASCII char v enem fajlu. Ti ti lenušček. Na drugi strani lahko vzamem še celo funkcijo okrog tega podčrtaja, rečem chatGPTju naj jo malo rewrita, doda kake lepe komentarje in commitam sto vrstic in sem super produktiven. Na koncu velja da če dodaš metriko na kodo, bo koda optimizirana za to metriko.
Sure. Ja, zdj je šef kriv da eni slackate. Če ti bi stalno za vratom visel, bi pa težil da šef počne micromanagement.
Druge ni, ker v večini primerov če ti nobeden ne teži pač ne daješ svoj maximum ampak minumum, posebej če vidiš da je iz tega minimuma šef še vedno zadovoljen (ali pa, še vedno nič ne teži). Pa ne verjamem da se velika večina takih čoha, ampak si najdejo nekaj za zraven. Iskreno jaz ne vidim problem v tem, ker če je šef zadovoljen, pomeni da tudi njemu nobeden ne teži, in zakaj bi se jaz dodatno lomil če ni za to potrebe. Pač usmerim svojo energijo kam drugam!
Saj to je vse super in prav, ampak rezultat je pa trenutni fenomen imenovan "competency crisis". Sploh ne omejen na IT sektor. V vse pore življenja prihaja balkansko načelo "ne moreš me tako slabo plačati, kot lahko slabo delam", le da sedaj šteje pod "slabo plačati" tudi 2-3k neto za pisarniško delo brez odgovornosti. Pod "slabo delam" pa šteje visenje na družbenih omrežjih 6 do 8 ur na "šihtu".
Še vedno ostajam mnenja da je internet oziroma še bolj specifično - družbena omrežja - tista reč, ki bi lahko bila za nas veliki civilizacijski filter.
Saj verjetno na drugih področjih ni bistveno bolje. Je pa res, da danes se ima za programerja že vsak, ki zna vnesti ukaz v ChatGPT kakšno kodo mu naj generira. Kar pa ChatGPT ne zna, je pa nerešljivo. Da ne govorim o tem, da taka koda sploh ni dokumentirana in da nihče točno ne ve, kaj počne. Včasih so programerji zares pisali programe in so jih morali tudi dobro dokumentirati, da so čez čas še znali vzdrževat.
Sej lahko dodaš v prompt, da naj lepo pokomentira, no.
Sure. Ja, zdj je šef kriv da eni slackate. Če ti bi stalno za vratom visel, bi pa težil da šef počne micromanagement.
Ja, šef je kriv. Ker če lahko slackam med šihtom je ali: - naredim vse kar se od mene zahteva - ne naredim dosti in nima pojma kaj delam
Če 'stalno za vratom visi' pomeni 've kaj delam, mam določen timeline in če grem čez, me vpraša a mam problem', s tem nimam težav. Če pa to pomeni 'mi gleda čez ramo in stalno teži da morajo stvari bit narejene kot si on zamisli (čeprav je več možnih rešitev)', potem je pa problem ja.
če ti nobeden ne teži pač ne daješ svoj maximum ampak minumum
No, sej slovenske firme so večino časa pripravljene plačat samo minimum, tako da...
le da sedaj šteje pod "slabo plačati" tudi 2-3k neto za pisarniško delo brez odgovornosti.
Kul, kje lahko dobim tak 'slabo plačan' šiht?
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
Ampak med 20% narejenega in nič narejenega je velika razlika. Članek razumem kot izpostavljanje tistih, ki sploh nič ne naredijo, ne tistih, ki so morda manj produktivni od povprečja.
Če lahko malo razširim temo, ko je že omenjeno remote delo. Glede na izkušnje menim, da je potrebno biti pri remote ekipah zelo pazljiv na take, ki naredijo bistveno manj kot bi od njih pričakoval. Ponavadi je tako v določenih obdobjih oziroma se ponavlja v nekih intervalih. Takrat taske vleče več dni, v delovnem času mrkne za več ur, se potem javlja s kakšnimi vprašanji sredi noči, pozabi ali presliši 5x ponovljene informacije, nenadoma želi teden dopusta, ipd. So indikatorji, ko zelo hitro prepoznam, kdo dela in kdo ne, saj tudi sam delam na produktu in sem "lead" bolj kot za zraven. Ja, ponavadi je razlog, da imajo še kakšno dodatno delo in ko tam "kuzla v rit skače", strmo pade produktivnost. Meni je vseeno, lahko dela tudi 5 služb hkrati, ampak če je podpisal pogodbo za osem ur/dan, potem mora dati od sebe za 8 ur dela/dan. Jasno, govorim o efektivnosti, ure so samo proxy. Če opravi vse v eni uri, all the power to them. Ne more pa nek senior cel teden vleči taska, ki ga sam opravim v enem dopoldnevu.
To samo pomeni, da nadrejeni ne zna spucat kamenčkov v sistemu, nima kontrole nad delom in motivirat folka...
Če se dopušča tako stanje, folk to pol izkorišča...
Krivec je danes predvsem šef/lastnik, ki zahteva hitro implementacijo, brez preverjanja ali zadeva sploh deluje kot mora. Saj bo naročnik stestiral...
Naročnik bo zagotovo stestiral, o tem ni dvoma. Samo imate pa zanimivo delo, da morate nekaj iz nule razvijat, to je redek privilegij. Velika glavnina posla je danes vzdrževanje in nadgrajevanje obstoječih sistemov...
Se strinjate, profesionalni kolega Teskan ali imate kakšen pomislek?
Povsem možno. Zanimivo bi bilo tako statistiko primerjati s splošno - torej koliko ljudi na splošno na delovnem mestu ne dela ničesar. 10% se mi namreč tudi tam ne zdi pretirano visoka številka.
Ja, samo 10% je v bistvu zelo malo. Ponavadi visi na 10% dobrih programerjev celih 90% procesov, ostalih 10% dela pa je razdeljeno med 90% tistih, ki se v glavnem po jajcih praskajo.
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
Oh the horror, hitro optimizirat teh 10%, da ne bo kakšna korporacija preveč dolarjev pokurila za zaposlene! Ti dolarji so mnogo bolje porabljeni za "zlata padala" CEO-tov, ki zavozijo firmo!
To samo pomeni, da nadrejeni ne zna spucat kamenčkov v sistemu, nima kontrole nad delom in motivirat folka...
Če se dopušča tako stanje, folk to pol izkorišča...
Krivec je danes predvsem šef/lastnik, ki zahteva hitro implementacijo, brez preverjanja ali zadeva sploh deluje kot mora. Saj bo naročnik stestiral...
Pa saj šef ima tudi drugo delo, mar ne? Tu se pogovarjamo kot da je edino delo šefa, da nadzoruje svoje zaposlene in potek dela. Povečini pa imajo še milijon stvari zraven in je vodenje neposredno podrejenih samo "za zraven". Če pa je šef res del ekipe, je ponavad "zgolj" nekakšen team lead in dela isto kot ostali.
Pač stvari gredo na zaupanje kot gre vse v življenju (nihče nima časa vsega stalno preverjat). Eni tule ste ko mali otroci, brez slehernega accountabilitija (vse so krivi ostali, pa tud za lenobo je kriv šef).
Joj no, normalno, da gre samo za samoiniciativne top achieverje tukaj, to se samo tako reče, malo je lažno skromno, nekaj pa kakor ekstra kewl, da je vse no-sweat :D
Prvič, članek je popolen bullshit in je pac tipično sranje, ki bi se rado prodajalo middle managementu (skratka PRAVEMU višku v podjetjih, ki ne dela nič in serje vse naokrog).
Nekdo je omenil "kakva meni plata, takva tebi vrata" in to je popolnoma pravilno. Podjetja pričakujejo, da se bodo vsi dali na pol za njih in neumni mladiči, brez izkušenj, to tudi probajo. Ko dobijo izkušnje, ugotovijo, da delajo veliko preveč, za višjo plačo, ki je nikoli ne bodo videli v istem podjetju. Zato, popolnoma pravilno, začnejo zabušavat ali pa, kar je za podjetje mnogo huje (ker je vsaj nekaj narejeno), podjetje zamenjajo (kar prinese novega greenhorna, novo obremenitev za seniorje, nove pol leta učenja,...). Ampak tega slovenceljska podjetja ne razumejo, ker so vodilni kreteni, vmesen management je nesposoben, neposredni management pa ali nesposoben ali pa nima moči karkoli spremeniti. Odličen in pravi pokazatelj, da gre za takšno podjetje, je povprečen čas zaposlenosti in ali je podjetje polno mladičev - študentov ali greenhornov s stalno zaposlitvijo. Ergo, pravilno je, da ljudje na takih delovnih mestih zabušavajo in tudi samo podjetje nima nobenih izkušenj, z ljudmi, ki se trudijo, za firmo, ker vzgajajo ali delovne ljudi, ki podjetje zapustijo (slabe plače, drkanje managementa, dog eat dog sranje,...) ali pa tam slackajo.
Vam pa za hec, povem še en tip podjetja, ki jih je v Sloveniji kar nekaj. Lastniki so bivši programerji, ki imajo poln kurac sranja managementa in so naredili firmo (se splača pozanimat, kako je bila firma ustanovljena, čeprav vam direktno tega, kar sem napisal, ne bo nihče priznal) z zelo flat strukturo. Služijo na zaposlenih, ampak ne pretirano in skrbijo primarno za posel, hkrati pa pazijo, da imajo tudi zaposleni dovolj od tega. Praviloma zelo dobro vzdušje, ne visoko nadpovprečna plača (takih firm se izogibajte, ker boste delali 10x več, kot je vrednih tistih 20% višje plače od drugih - lep primer je Outfit, ljudje so jim delali samomore zaradi pritiska na delovnem mestu), nekje sredina, ampak dobili so del dobička, nihče ni bil "pazi se tega, je zajeban", nihče ni vršil na zaposlene pretiranega pritiska in sam si se slabo počutil, če nisi delal, ne 100%, daleč od tega, ampak v skladu z drugimi, ki so ti bili od prijateljev do reševalcev problemov (tudi izven službe).
Ampak v tako podjetje je pa težko priti. Ker je nemarnih pohlepnih pizd, na tem svetu preveč in je zato zaposlovanje zajebano (ampak ne nivoju whiteboardinga, se bodo pa zaposleni na dolgo in široko pogovorili z vami in ne boste mogli zblefirati ničesar - ker se boste pogovarji s človekom, ki ve veliko več od vas, ne nekim kurčevim birokratom). In praviloma, delo od doma ne bo noben problem, ampak boste leteli ven, znotraj poizkusne dobe, če boste zabušavali.
Skratka, vse se začne in konča pri kadrovski službi. Ne hodite v podjetja, kjer vas whiteboardajo, ker je to nepotrebno in neumno, hkrati pa ne hodite v podjetja, kjer dobite zaposlitev preveč preprosto.
Preko palca, če začne izpraševalec popolnoma normalen razgovor, kaj ste že delali in počasi vrta v globino, kaj o tem veste, ste na pravem naslovu. Ker tip ni ne birokrat, ne idiot. In ko vas mimogrede vpraša ali ste se cepili proti kovidu, se zavedajte, da vas sprašuje, ali ste sposobni funkcionirati v teamu (družbi) in absolutno požrite svoje ego sranje in odgovorite, da ste se cepili. Ker vas to lahko stane zaposlitve. Upravičeno.
Upoštevat je treba delo od doma IN fleksibilni delovni čas, potem je vse samoumevno.
Ljudje so različni in nekaterim so distrakcije doma preveč in med delom perejo cunje in sprehajajo pse. Kar si lahko privoščijo, ker jim dela ni treba opraviti do konca delovnika, ampak do naslednjega jutra. Kako to vpliva na moralo ekipe, (kjer je en del ekipe raje prej done kot kasneje, ker jim delo to omogoča, ampak ekstra fleksibilni sodelavci onemogočajo), je težko meriti. IMO je zato dosti raziskav, ki to probajo meriti, ampak drugega kot bullshit metrik ne najdejo.
Če je pogoj, da je kar se zjutraj dogovorimo do konca delovnika preverjeno narejeno, potem je delo od doma mnogo lažje organizirati, ampak odpade fleksibilnost, kot si jo razlagajo nekateri. Sicer moraš potem pri zaposlovanju preverjat še druge parametre, saj vpliva na delovno okolje in nivo distrakcij namreč nimaš, zato rabiš nekoga, ki je pri delu od doma sposoben podobne koncentracije kot pri delu v pisarni.
Pa ne gre ravno ignorirati dejstva, da so development ekipe del produkcije, as in factory floor workers, ne R&D oddelki polni znanstvenikov in decision makerjev. Gre za službo, ne kariero.
Zato je mogoče tistim, ki stvari delajo mimogrede in ne delajo iz tega nekih kognitivnih akrobacij prioriteta, da čim prej _zaključijo_ danes naloženo delo in poberejo mental reward za job done, ker je potem dan prej lepši. Če je delo v ekipi preveč povezano, kar pogosto je, potem lahko ta razlika med profili vpliva na učinkovitost celotne ekipe, a je hkrati to nemogoče izmeriti.
Pa saj šef ima tudi drugo delo, mar ne? Tu se pogovarjamo kot da je edino delo šefa, da nadzoruje svoje zaposlene in potek dela. Povečini pa imajo še milijon stvari zraven in je vodenje neposredno podrejenih samo "za zraven". Če pa je šef res del ekipe, je ponavad "zgolj" nekakšen team lead in dela isto kot ostali.
Če je firma tako škrt, da ne morejo enega scrum mastra/operation managerja zaposlit, da malo preverja ali folk res dela ali ne, ali ima probleme, ali kaj, potem naj pač tega ne delajo. Sam pol naj ne jamrajo, da nimajo folka/projekta pod kontrolo.
Team lead je v osnovi arhitekt, ne pa da se še ukvarja s človeškim sranjem. Ni to njegova naloga, sam butast folk za 10% višjo plačo in kvazi virtualno udeležbo pri dobičku požre in naredi marsikaj.
Poleg tega je dostikrat v slovenskih firmah, da šefi delajo manj od svojih podrejenih. To sem videl samo v Sloveniji. V tujini, kjer sem delal/delam, šefi popoldne še visijo tam,. da spucajo svoje delo in ustrezno zadevo dokumentirajo.
Pač stvari gredo na zaupanje kot gre vse v življenju (nihče nima časa vsega stalno preverjat). Eni tule ste ko mali otroci, brez slehernega accountabilitija (vse so krivi ostali, pa tud za lenobo je kriv šef).
Seveda so šefi krivi, ker so po večini nesposobni.
Dober programer bo zelo redko dober manager, še manj pa dober za delo z ljudmi...
