☰

» »

Odličnjakinja za tekočim trakom

Odličnjakinja za tekočim trakom

«
1
2 3

Boomerang ::

Na družbenih omrežjih se mi že nekaj časa prikazuje oglas "odličnjakinja za tekočim trakom".
In če dobro pomislim, tudi sam poznam nekaj ljudi (ni nujno sošolcev), ki so bili do neke točke odličnjaki (nekateri celo zlati na maturi), potem pa naenkrat - kot bi se jim nekaj zgodilo - konec njihovega uspeha in so pristali v nekih povprečnih ali celo podpovprečnih službah.
Kaj točno je povprečna ali podpovprečna služba zame? Tam, kjer nimaš nobene prilagodljivosti, delaš večizmensko delo, morda celo med vikendi in prazniki, imaš omejeno napredovanje in se ves čas boriš za obstanek ali pa ves čas iščeš nekaj boljšega.
Hkrati me čudi, da je večina takšnih ljudi tudi kasneje v življenju še vedno splošno razgledanih, niso pa razvili neke uspešne kariere oz. imajo službe "od danes do jutri".

Zakaj mislite, da pride do takšnih sprememb? Se ljudje enostavno naveličajo truda? Niso navajeni poraza in ob prvem manjšem padcu obupajo? Imajo druge prioritete in jim služba/kariera ni na prvem mestu? Morda kaj drugega?

Utk ::

Lahko je vse to, lahko so pa enostavno se sposobni nekaj na pamet naučit, kar ti v šoli preklemano prav pride, niso pa sposobni razmišljat za nek pametni poklic.

kow ::

Lahko je socialna motnja, psiholoska motnja ipd. Ce si v osnovni soli odlicnjak, si gotovo sposoben vec kot "delati za trakom". Ne pomeni, da si zelo sposoben za zahtevna dela, gotovo pa nisi mocno podpovprecen v splosni inteligenci.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: kow ()

bciciban ::

Šola ni vse. Šolski sistem se da "izigravati" na način da prideš ven na vrhu.

Če pogledam ljudi, ki smo bili kolegi in prijatelji ob koncu OŠ in tekom SŠ, je najbolj uspešen podjetnik oseba, ki je OŠ zaključila z zadostnim uspehom, potem je šel na 3 letno gradbeno ki jo je spet ravno da naredil.
No danes ima pa gradbeno firmo in nekaj zaposlenih :)

Definitivno je precej bolj uspešen kot recimo dve njegovi vrstnici, ki sta bili ove odličnjakinji v OŠ in odličnjakinji v gimnaziji.
Danes pa sta učiteljici s plačo 2k bruto.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: bciciban ()

Utk ::

kow je izjavil:

Lahko je socialna motnja, psiholoska motnja ipd. Ce si v osnovni soli odlicnjak, si gotovo sposoben vec kot "delati za trakom".

No, jaz poznam diplomirano pravnico, zmeraj odlična, od katere ni nič...potem so je vtaknli nekam na UE, še to prek vez, danes je to morda 200 evrov nad minimalcem.
Če ne bi bila tam, vprašanje če bi bila še za trak sposobna.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Utk ()

kow ::

bciciban je izjavil:


No danes ima pa gradbeno firmo in nekaj zaposlenih


Hkrati pa je skoraj gotovo manj splosno izobrazen kot moj znanec, ki dela kot delavec. Niti priblizno ne more parirati v znanju o filozofiji, sociologiji, zgodovini, matematiki ipd. Ima pa peneze.

Utk je izjavil:

kow je izjavil:

Lahko je socialna motnja, psiholoska motnja ipd. Ce si v osnovni soli odlicnjak, si gotovo sposoben vec kot "delati za trakom".

No, jaz poznam diplomirano pravnico, zmeraj odlična, od katere ni nič...potem so je vtaknli nekam na UE, še to prek vez, danes je to morda 200 evrov nad minimalcem.
Če ne bi bila tam, vprašanje če bi bila še za trak sposobna.


Ce skrajsava. Ne dela za trakom in hkrati je zmozna opravljati birokratsko delo.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: kow ()

Utk ::

Ja, dela isto kot bi nekdo, ki je komaj naredil OŠ. Ok, saj skoraj vsak bi lahko dal kaj več od sebe, malo je takih, ki so na maksimumu, ampak vseeno...nekateri so zelo očitno veliko pod tem.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Utk ()

Boomerang ::

bciciban je izjavil:

Šola ni vse. Šolski sistem se da "izigravati" na način da prideš ven na vrhu.


Razumem, da gre nekomu bolje v srednji šoli ali na faksu, ker si sam izbere usmeritev, ki je njemu blizu... hkrati to daje tudi motivacijo in se potem tudi lažje učiš.
V osnovni šoli pa imaš predmete, ki zahtevajo piflarijo (npr. zgodovina, zemljepis) in imaš predmete, ki jih je treba razumeti (npr. matematika, fizika, tuji jeziki).

Vem koliko truda je potrebno že samo za prav dober uspeh v osnovni šoli. Za odličen uspeh pa je najbrš treba imeti dobre delovne navade, trdo delati in biti razgledan na vseh področjih. Če nekdo ima vse to in je lahko 8 ali 12 let odličnjak, zakaj mu potem kar naenkrat v življenju ne gre? Kje se ustavi?

Utk ::

Za odličen uspeh pa je najbrš treba imeti dobre delovne navade, trdo delati in biti razgledan na vseh področjih.

To niti včasih ni bilo res, danes pa sploh ne.
Jaz sem bil, pa se nisem učil praktično nič. Tisto kar se je bilo res za napiflat, sem se, pa še to težko. Matematike, angleščine, slovenščine, fizike, itd, si doma nisem nikoli niti pogledal. Še polovico domačega branja sem "preskočil". Zgodovino, biologijo, tudi kemijo, to se je bilo treba malo napiflat, drugo pa...
Na faksu je pa potem problem ja, če si bolj lenuh.

V OŠ je razpon med sposobnostmi v razredu ogromen. V srednji šoli je že manjši. Na faksu je minimalen.
Če se moraš v OŠ veliko učit, da slediš drugim, potem boš na že na povprečnem faksu jebal ježa, mislim da je to logično.

S tem, da se v OŠ da z učenjem bit odličen, na resnem faksu pa niti to ni dovolj.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Utk ()

gozdar1 ::

Šolski sistem pač nagrajuje določene lastnosti, zato tudi bolj leži dekletom kot fantom.
Že kar nekaj časa diplomira več deklet kot fantov, so pa moški praviloma pripravljeni kasneje v življenju več tvegat zato npr. večkat imajo svojo firmo,..

Blinder ::

Uspeh in inteligenca nista kaj dosti povezani.
Zenske pa si itak znane da imajo manj ambicij oz. njihova glavna sluzbena ambicija je dobit tipa ki ima dobro sluzbo
99.991% of over-25 population has tried kissing.
If you're one of the 0.009% who hasn't, copy & paste this in your Signature.
Intel i3-12100f gtx 3050 Pismo smo stari v bozjo mater. Recesija generacija

zodiak ::

Po mojem skromnem mnenju vsak , ki uspe v tej državi je čudežni fant ali dekle. Verjetno jih toliko pade , ker je stanje v državi takšno kot je. Nimamo podjetij, ki bi prinašala visoke dobičke posledično plače. To se mi zdi velik razlog zakaj je toliko ljudi v nekih povprečnih službah.

˙janezvalva ::

ker šola ne nauči edine vrline, katera ti pride prav v življenju: podjetništvo
to je pa seveda namerno.

sci3nc3 ::

Utk je izjavil:

Za odličen uspeh pa je najbrš treba imeti dobre delovne navade, trdo delati in biti razgledan na vseh področjih.

To niti včasih ni bilo res, danes pa sploh ne.
Jaz sem bil, pa se nisem učil praktično nič. Tisto kar se je bilo res za napiflat, sem se, pa še to težko. Matematike, angleščine, slovenščine, fizike, itd, si doma nisem nikoli niti pogledal. Še polovico domačega branja sem "preskočil". Zgodovino, biologijo, tudi kemijo, to se je bilo treba malo napiflat, drugo pa...
Na faksu je pa potem problem ja, če si bolj lenuh.

V OŠ je razpon med sposobnostmi v razredu ogromen. V srednji šoli je že manjši. Na faksu je minimalen.
Če se moraš v OŠ veliko učit, da slediš drugim, potem boš na že na povprečnem faksu jebal ježa, mislim da je to logično.

S tem, da se v OŠ da z učenjem bit odličen, na resnem faksu pa niti to ni dovolj.


Osnovna šola ima zelo širok spekter predmetov, podobno tudi gimnazija. Ljudje pa lahko obvladamo samo določena področja - to je problem!

Ker ste izpostavili tuje jezike: Sam sem generacija, ki je občutek za angleščino dobila z gledanjem risank na Cartoon Network. Če drugo ne, si tam vsaj videl, kako se napiše Q, W, X, Y (črke, ki jih slovenščina nima). Spomnim se, da je učiteljica sošolcu enkrat rekla, naj na tablo napiše angleško besedo za "pomaranča"... sošolec je napisal "oranža" (najbrš je tako prebral na soku in napačno sklepal). Kdor je živel na vasi in ni imel satelitske ali kabelske, je že v štartu imel manj osnove za angleščino. Danes so drugi časi in se angleščini praktično ne moreš izogniti - takrat je bilo to drugače.

Predmeti kot so glasba, športna vzgoja, gospodinjstvo: Od človeka zahtevajo določeno sposobnost. Če nekdo nima posluha za petje, učitelj pa prav to ocenjuje, kako boš potem imel glasbo lahko 5? Če je nekdo že po naravi neroden in ne ujame niti ene žoge, kako bo tak človek lahko pri športni vzgoji ocenjen s 4 ali 5? Pri gospodinjstvu smo se med drugim učili tudi kuhati oz. pripravljati hrano... če nekdo nikoli ni v rokah držal kuhalnice, kako bo tak dobil 4?

Predmeti, ki zahtevajo učenje na pamet: Eni si stvari zelo hitro zapomnijo, drugim bo treba 5x ponovit pa si še ne bojo zapomnili. Če nek mulc takoj po šoli teče na računalnik, kako se bo lahko kaj na pamet naučil?

Predmeti, kjer je treba imeti občutek: Da pri slovenščini napišeš dober spis, je treba najprej imeti dober besedni zaklad in vsaj malo poznati slovnico. To lahko dobiš samo s poslušanjem pri pouku in branjem knjig (podobno kot z gledanjem angleških risank dobiš občutek za angleščino). Če nekdo noče brati knjig, kako bo lahko razvil dober besedni zaklad in napisal dober spis?

bm1973 ::

zodiak je izjavil:

Po mojem skromnem mnenju vsak , ki uspe v tej državi je čudežni fant ali dekle. Verjetno jih toliko pade , ker je stanje v državi takšno kot je. Nimamo podjetij, ki bi prinašala visoke dobičke posledično plače. To se mi zdi velik razlog zakaj je toliko ljudi v nekih povprečnih službah.

Temu se lepo reče dodana vrednost na zaposlenega...

Odličnjak v OŠ danes ne pomeni nič. Jih je preprosto poplava, sploh pri puncah.

JanBrezov ::

Sem vprašal AI in zgleda ima pri tem dosti tudi puberteta, še posebej čas nastopa le-te.

A large population-based study involving 13,183 children found that the timing of puberty, measured by age at peak height velocity (PHV), was positively associated with academic grades in girls, particularly in mathematics and physical education. In contrast, boys showed a decrease in mathematics grades as they matured

Another study indicated that both girls and boys who reach puberty early tend to perform better academically. This early maturation is linked to psychological maturity, which may enhance school performance. Conversely, late puberty appears to be a disadvantage


Polni link:
https://www.perplexity.ai/search/are-th...

BuDi79 ::

Boomerang je izjavil:

Na družbenih omrežjih se mi že nekaj časa prikazuje oglas "odličnjakinja za tekočim trakom".
In če dobro pomislim, tudi sam poznam nekaj ljudi (ni nujno sošolcev), ki so bili do neke točke odličnjaki (nekateri celo zlati na maturi), potem pa naenkrat - kot bi se jim nekaj zgodilo - konec njihovega uspeha in so pristali v nekih povprečnih ali celo podpovprečnih službah.
Ideja da so vsi uspešni pametni je ... ideja ne prav pametnega človeka.

Ambicije so pogosto plod frustracij.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: BuDi79 ()

fikus_ ::

Sem imel sodelavca, ki je bil v teoriji zelo dober, pri delu je pa pogosto zamrznil, iskal pomoč drugih, mu je bilo potrebno točno "narisati" kaj mora delat, potem je točno tako tudi naredil.
Tako, da smo ga uporabili za prilagoditve in optimizacijo obstoječih stvari, tukaj se je dobro obnesel.
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: fikus_ ()

tikitoki ::

Super tema za folk, k ni bil sposoben končati šole.

Hudobec82 ::

Sposobnost napiflat se par stvari v osnovni šoli, po možnosti, ko ti zravn morijo tastari pač nima nobene zveze s kasnejšim realnim lajfom in šihtom. Mogoče je edina prednost kle poslušnost in ubogljivost osebka.

Če mene prašaš je daleč najbolj pomembna stvar networking in socialna inteligenca. Sploh na faksu. Kolege in poslovne partnerje boš spoznal na kavicah in perčkih po predavanjih. Te boš kasnej poklical, ko boš rabu job in seveda obratno, ne pa prfoksa in njeno asistentko.

Samo pr nas je to še zmerej tabu. Češ, po vezah si dobu službo. Kak looser si! V Ameriki je poanta vsega, na ker faks greš in v kero druščino boš pršu. Ker ta folk bo potem sodelval pri tvoji karieri.

Pa še to. Telovadba je bla skos najbolj beden predmet. Pa ni. Clo reku bi, da je najbolj pomemben. Športniki so lepi, samozavestni, družabni, potujejo,... To odpre bistveno več vrat kot petka pri prostem spisu pr slovenščini. :) Tko je.

hendriks ::

˙janezvalva je izjavil:

ker šola ne nauči edine vrline, katera ti pride prav v življenju: podjetništvo
to je pa seveda namerno.


Tole! Sam bi dodal še: kako ravnati z denarjem in premoženjem. Imaš posameznike, ki jim šolski sistem enostavno ne odgovarja, pa so v resnici izjemno inteligentni in sposobni (primer gradbenika zgoraj). Se pa tudi časi spreminjajo in sicer tako, da jaz svoja otroka (9 in 7 let) ne bom gnal na fakulteto. OŠ in SŠ naj se potrudita, potem pa naj se lotita stvari, ki ju veselita. Sploh v IT svetu je sedaj znanja na voljo pri drugih virih toliko, kot še nikoli doslej. In pa seveda tradicionalni poklici: frizerka, kozmetičarka, keramičar, avtomehanik, gradbenik, zidar ipd. Tukaj bo vedno dovolj dela, ker AI tega ne bo pohendlal še lep čas :)

ginekk ::

Hudobec82 je izjavil:


Samo pr nas je to še zmerej tabu. Češ, po vezah si dobu službo. Kak looser si! V Ameriki je poanta vsega, na ker faks greš in v kero druščino boš pršu. Ker ta folk bo potem sodelval pri tvoji karieri.
Tko je.


Ni tabu, si pa še vedno looser v primerjavi s tistim, ki je to naredu brez vez. :)
Kajti veze in nepotizem so čist nepoštena konkurenca.

In taki ljudje, ki pridejo prek vez - namesto prek svojih kompetenc - na položaj lahko naredijo tudi veliko škode. Vidiš lahko vsak dan.

˙janezvalva je izjavil:

ker šola ne nauči edine vrline, katera ti pride prav v življenju: podjetništvo
to je pa seveda namerno.


Cigoti so ful podjetni, zato verjetno ne rabjo v šolo hodit.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: ginekk ()

mojsterleo ::

Tudi jaz sem bil v šoli in potem še na fakulteti relativno uspešen, vsekakor med boljšimi v generaciji ki smo začeli potem na fakulteti. Imel sem zelo dobro znanje iz računalništva. Tudi diplomiral sem, sicer, na filofaksu, s čimer (diplomo) se lahko redkokdo pohvali med bivšimi sošolci. Žal sem šolanje zaključil ravno v obdobju gospodarske krize (med 2010 in 2012), ko profilov mojega tipa niso nikjer potrebovali, javni sektor pa je bil v krču in totalno zaprt, postavljale so se umetne ovire, kadri so se zaposlovali pod mizo ali pa preko VIP.

Potem sem začel opravljati različna priložnostna dela v upanju, da bom uspel priti do želene zaposlitve, kar mi, kljub res dobrim referencam, do sedaj ni uspelo.

Žal je tako, da dandanes na trgu dela izobrazba ne pomeni nič. Sicer imajo delodajalci radi bolj izobražen kader, plačali pa tega ne bi. Za razne prodaje in komerciale, pa tudi računalništvo ne rabiš nobene izobrazbe. Za prvo dober gvant, namazan jezik in B kategorijo, za drugo pa znanje iz garaže. Moj kolega je diplomiral na FRI, dela pa na T2 v uporabniški podpori, prej je bil dolgo časa dejansko brezposeln in je bil server admin doma. Bil sem naravnost šokiran, da tak izjemen talent dejansko ne dobi službe nikjer.

Mislim da je šolstvo v Sloveniji zanič - na vseh nivojih. Ljudi ne uči tega kar potrebujejo na trgu dela, ampak brezvezen balast - in to dvakrat ali celo trikrat (najprej en predmet v OŠ poslušaš, potem v SŠ, potem pa še na VŠ/FAK). In ti hočejo boljše plače. Za kaj že? Sramota!!!

Zgodovina sprememb…

JanBrezov ::

mojsterleo je izjavil:

Mislim da je šolstvo v Sloveniji zanič - na vseh nivojih. Ljudi ne uči tega kar potrebujejo na trgu dela, ampak brezvezen balast - in to dvakrat ali celo trikrat (najprej en predmet v OŠ poslušaš, potem v SŠ, potem pa še na VŠ/FAK). In ti hočejo boljše plače. Za kaj že? Sramota!!!

Ja, ampak zakaj?

V OŠ gre za osnove in nima veze s trgom dela. Za SŠ in VŠ/FAK bi to morda bolj držalo, ampak gre pri SŠ za najmanj 4 leta razlike med potrebami trga in učnim načrtom, s faksom skupaj pa še vsaj 3 leta, če šteješ še mag. pa 6 let časa razlike med učnim načrtom in potrebami trga. Seveda ne morejo učiti tega, kar trg v nekem trenutku zahteva. Da ne omenjam, da se učni načrti ne spreminjajo vsako leto, ampak vsake toliko. Upoštevati moraš tudi, da so učitelji tudi ljudje, povprečna starost učiteljev v Slo. je 46 let (vir), to pa so že leta, ko se človek s težavo prilagaja.

Tako da po moje kaj bistveno boljše niti ne more bit.

Magic1 ::

Na koncu je tako, da smo si zelo različni. Učni sistem pa je generaliziran. Problem pri nas je, da se poveličuje visoka izobrazba, sam da je. Slab družbeni faks, z omejenimi možnostmi zaposlitve je hitro slabši kot nič. Vsem so razlagal, kako študirat, da bo lahko delo. Jah, če je preveč takega folka so pač v riti.
Npr. mojsterleo, ki potoži da ne dobi dela, a hkrati je povpraševanja po razničnih poklicnih smereh neomejeno in tudi v ITju. Seveda je treba završt znanje neuporabne diplome in delat na novem znanju. Sej to mu ne bi smelo bit problem glede na končan faks, če le niso nekateri faksi totalno sranje in ga lahko vsak osnovnošolec konča.
Magic

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Magic1 ()

mojsterleo ::

Magic1 je izjavil:

Sej to mu ne bi smelo bit problem glede na končan faks, če le niso nekateri faksi totalno sranje in ga lahko vsak osnovnošolec konča.

V naši firmi kjer delam je en komercialist, ki ima opravljeno srednjo šolo. Na fakulteti je padel na prvih izpitih in že prvega letnika nikoli ni opravil (vem, ker je poskušal še ob delu). Je pa pač človk gvanta, namazan jezik pa izpit B kategorije da se naokoli fura. Pa da zna ponudbo naklofat. V končni fazi firma več ne rabi.
Faksov nima smisla opisovat na način nekih osnovnošolcev, ker dejansko opraviti proper diplomo (ne govorim tukaj o hitrem izobraževanju tipa B2) ni lahka naloga.

kimmich ::

Nekje sem zasledil teorije ocen v šoli, katera se mi zdi zelo smiselna.

Če si imel v šoli same 4/5-ke ne pomeni točno, da si razgledan in pameten ampak kako si poslušen.
Se pravi, če si bil v šoli odličen boš bolj poslušal svojega nadrejenega kot pa tisti kateri ni bil.
Direktor/šef bo imel s takimi manj problemov.

Mislim pa, da z ljudmi v proizvodnji itd...prideš do kroga s katerega se težko izvlečeš. Dlje kot si v proizvodnji težje je oditi.

Magic1 ::

mojsterleo je izjavil:

Magic1 je izjavil:

Sej to mu ne bi smelo bit problem glede na končan faks, če le niso nekateri faksi totalno sranje in ga lahko vsak osnovnošolec konča.

V naši firmi kjer delam je en komercialist, ki ima opravljeno srednjo šolo. Na fakulteti je padel na prvih izpitih in že prvega letnika nikoli ni opravil (vem, ker je poskušal še ob delu). Je pa pač človk gvanta, namazan jezik pa izpit B kategorije da se naokoli fura. Pa da zna ponudbo naklofat. V končni fazi firma več ne rabi.
Faksov nima smisla opisovat na način nekih osnovnošolcev, ker dejansko opraviti proper diplomo (ne govorim tukaj o hitrem izobraževanju tipa B2) ni lahka naloga.

Sej pravim, da ne vem ali so kakšni faksi totalen BS. Če niso, potem ni problema, imaš zadosti mentalne kapacitete, da se hitro prekvalificiraš.
Problem je tudi, da meni izpade, kot da se učenje konča po študiju pri družboslonvnih faksih. Na naravoslovnih se nabiranje znanja po faksu šele začne. Dobiš praktično le osnove.
Magic

tiborrr ::

Blinder je izjavil:

Uspeh in inteligenca nista kaj dosti povezani.
Zenske pa si itak znane da imajo manj ambicij oz. njihova glavna sluzbena ambicija je dobit tipa ki ima dobro sluzbo

PSA: Do not feed the troll!
Don't test the captain's validity or his vulnerability!

matic492 ::

mojsterleo je izjavil:

ker dejansko opraviti proper diplomo (ne govorim tukaj o hitrem izobraževanju tipa B2) ni lahka naloga.


Oh come on, razen pisanja samega teksta diplomske naloge, se mi to nikakor ne zdi res. Ja, v tistem obdobju se ti res zdi ogromen projekt, pa pisanje teksta je meni osebno nekaj nenormalno tečnega, kar nikoli v življenju nisem več rabil ponovit (hvala bogu). To kar sem jaz delal za diplomsko nalogo dejansko vsebino (program), delam zdaj npr. projekte podobne kompleksnosti večkrat na leto na različnih projektih. Je res, da sem bil na VS, ampak sama tema diplome je bila razpisana na UNI ali VS, tako da bi lahko tam isto naredil. Sprogramiral sem pač zadevo, potem pa se jebal s pisanjem dokumentacije, ker literarne zadeve in pisanje dokumentacije mi nikoli ni šlo, verjetno tudi zato, ker sem dislektičen. Zato mi pač gre programiranje, in bi se šel stavit, da služim na mesec na tej točki več kot večina moje generacije, ki so bili recimo odličnjaki, pa sem jaz bil nazadnje odličnjak pomojem nekje v 5. razredu, če sem sploh kdaj bil, se ne spomnem več.
X670 Gaming X, R9 7900X, 64GB, EVGA RTX 3090 XC3, HX1000

Hudobec82 ::

Sej to. Ambicije. Eni jih majo, drugi jih nimajo. Eni jih majo zgolj do prve službe, do prvega otroka, do odplačila kredita, do narjene bajte,... Razlike so lahko zlo mejhne. Dons maš folk v proizvodnji z 1500 evri in dipl. ing. z 1700 evri. Kaj se češ ob tla metat za 200 evrov? Ni pa faks vseen za brezveze. Bolj je, da ga maš, kot da ga nimaš. Delodajalc be like: komi si sredno spacal skup? Mhm,...

Vidim pa tut drugo plat. Sodelavce k šibajo v penzijo pr 56,..57...58. Ker so zgodej začel delat. Po osnovni, srednji...ne vem. Naša generacija bo najbrž kake 10let več hodila na šiht. To ni malo. Če mene prašaš, bi dons šel takoj z 18 na šiht. Če boš rabil faks, bi ga potem ob delu naredu.

matic492 ::

Definitivno je dober znak, da imaš diplomo, da si nekaj relativno težkega (poudarek na relativno - ker takrat ti je verjetno bilo težko) uspel zaključit, torej 3-4 leta zdržat in ne obupat.

Ampak nikakor se pa stres in napor dela ne more primerjat s študentskim življenjem... no ne vem, razen če si fikus v javni upravi :))
X670 Gaming X, R9 7900X, 64GB, EVGA RTX 3090 XC3, HX1000

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: matic492 ()

Furbo ::

ginekk je izjavil:

Ni tabu, si pa še vedno looser v primerjavi s tistim, ki je to naredu brez vez. :)
Kajti veze in nepotizem so čist nepoštena konkurenca.

In taki ljudje, ki pridejo prek vez - namesto prek svojih kompetenc - na položaj lahko naredijo tudi veliko škode. Vidiš lahko vsak dan.


Ne. Piflarjem ni jasno, da so ravno veze in poznanstva 3/4 uspeha.
To, da ti poznaš veliko ljudi še ne pomeni, da mora na delovno mesto pridi nesposoben ali koruptiven človek.

Piflarji naivno mislijo, da bodo pomahali z diplomo in jim bodo vsa vrata odprta.

Ko si v šoli, faksu je pomembno dodobra spoznati in vzdrževati stike s čim več ljudmi, ki jih spoznaš. Prav tako pomembno kot ocene.

Noben vas piflarjev ne bo prišel kar na dom iskat.

Zato jih pa veliko še tiste prve službe ne dobi, saj noben ne ve zanje.

Spet en na faksu, ki pa ima lahko malo slabše ocene, pa vmes dela v kaki firmi, v bifeju, karkoli.. lahko pride na bistveno boljši položaj od piflarja, ki mu mamica to ne dovoli, češ da ni dovolj dobro zanj.
i5-13600K, STRIX Z790-F, 32GB DDR5, 2TB Samsung 990PRO, Toughpower GF3 1000W
RTX3070, ALIENWARE AW3423DWF, Dell S2722QC

redtech ::

Mogoče je problem v temu, ker imajo ljudje preveč znanja in ga ne znajo uporabiti. US ima sistem, ki gre v to smer: znanje - uporaba znanja?

Vsak si pa mora sam izboriti pozicijo na trgu, če si pravnica in delaš v UE, je že poplava njih na trgu, da ne pride zraven (povsod je podobno) ali pa ni toliko ambiciozna, da bi vztrajala.

Utk ::

Noben vas piflarjev ne bo prišel kar na dom iskat.

Ja, najbrž je v glavnem to. Treba it in si najt nekaj.

Magic1 ::

Verjetno je problem tudi v tem, da upajo na eventuelno zaposlitev v svoji stroki in ne vložijo popolnoma nič v novo vrsto znanja. In posledično zato izberejo zaposlitev za "tekočim trakom", kjer ni potrebe po nobenem znanju.
Magic

karafeka ::

hendriks je izjavil:

Sploh v IT svetu je sedaj znanja na voljo pri drugih virih toliko, kot še nikoli doslej. In pa seveda tradicionalni poklici: frizerka, kozmetičarka, keramičar, avtomehanik, gradbenik, zidar ipd. Tukaj bo vedno dovolj dela, ker AI tega ne bo pohendlal še lep čas :)


Glede IT znanja. Je res kar si napisal, da je polno virov na internetu, chatGPT itd. Ampak kaj ti to pove? Vsak na svetu lahko pride do tega znanja, in pomoje se bo zgodilo podobno kot z ekonomisti pred leti, ko jih je bilo kot listja in trave.
Ostalih "obrtniških" poklicev se ne moreš naučiti tako zlahka in tudi AI ti pri tem ne more pomagati. Že zdaj in še bolj v prihodnje, se bo bolj splačalo bit obrtnik kot IT. Vsaj dokler ne dobimo pametnih človeških robotov enkrat v naslednjem tisočletju.
Za postat dober obrtnik pa rabiš veliko izkušenj, ki so jih tisti, ki so predčasno končali šolanje hočeš ali nočeš morali pridobiti, da so lahko preživeli. Odličnjaki so pač šli naprej študirat in praktčnih izkušenj nimajo. Nekateri med njimi so se "dobro prodali" in postali neki kvazi managerji oz. šefi, ampak teh delovnih mest je omejeno, ostali pač prelagajo papirje oz. delajo za trakom.

Utk ::

Če lahko vsak pride do znanja, ni nujno, da ga tudi res dobi.
Stopnja inteligence je dokaj konstantna. Ne bomo dobili kar iz nekod 2x več dobrih programerjev kot jih je bilo 20 let nazaj. Pač ni fizično mogoče. Lahko imamo 2x več slabih, to ni nobenga problema, ne pa 2x več dobrih.
In da ni služb bojo jamrali slabi...

S chatgpt bo pa več in bolje in hitreje naredil samo nekdo, ki bi naredil to tudi sam. Tisti, ki ne bi, mu ne more niti živ bog pomagat.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Utk ()

karafeka ::

Ampak trg za razne storitve v IT je globalen svetovni trg (tudi na podlagi tega koliko slovenskih sp-jev dela za tuje naročnike iz teme normirancev :))
In imaš takoj večjo (svetovno) konkurenco, ki bo samo še ostrejša in posledična imaš nižje cene storitev.
Trg obrtnikov pa je bolj kot ne lokalen. Saj pa lahko vsak vidi, koliko časa čaka na obrtnika in kako dragi so postali. Še frizerke vsako leto malo po malo dražijo friziranje. Da ne omenjam, koliko več možnosti imaš za sivi trg pri obrtništvu.

ChatGPT oz t.i. AI že sedaj v začetkih ponuja veliko pomoči pri programiranju in ostalih stvareh (marketing in prodaja predvsem). Kam bo šel razvoj v naslednjih letih bomo še videli, ampak nazadoval verejetno ne bo.

Bellator ::

Utk je izjavil:


Stopnja inteligence je dokaj konstantna. Ne bomo dobili kar iz nekod 2x več dobrih programerjev kot jih je bilo 20 let nazaj. Pač ni fizično mogoče. Lahko imamo 2x več slabih, to ni nobenga problema, ne pa 2x več dobrih.


Če je bazen programerjev večji, potem je tudi dobrih programerjev več.

Utk ::

Zakaj bi bil večji? A strojnikov, štromarjev, gradbincev in ostalih "konkurenčnih" pa več ne rabimo?
Dela za trakom je manj, tu je bazen, ampak iz tega bazena ne bomo dobili programerjev.

Mamice so govorile "uči se pa boš to in to". To ni čisto vsa resnica. Čist komot si pač prezabit za to in to. Tudi če ti končno uspe spacat nek kvazi faks v tej smeri.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Utk ()

Bellator ::

Že zaradi rasti svetovne populacije je bazen večji, kot je bil pred 50 leti.

Mamice so govorili "uči se, pa boš to in to". To ni čisto vsa resnica. Čist komot si pač prezabit za to in to. Tudi če ti končno uspe spacat nek kvazi faks v tej smeri


To je res, ja. Bolj kot mamine želje (in spacan faks) sta pomemba talent in veselje do programiranja.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Bellator ()

Utk ::

Že zaradi rasti svetovne populacije je bazen večji, kot je bil pred 50 leti.

Tudi potrebe so večje. Kolk sw je bilo potrebnega 20-30-40 let nazaj proti zdaj...
Nekje še zdaj laufa 30-40 let star sw enostavno zato, ker nima kdo naredit novega.

Hangman ::

Pišite kar hočete, ampak na koncu je vse odvisno od tega, koliko si pripravljen riskirat.

1. Če se nekdo po koncu OŠ ne more odločiti kam bi šel dalje in zato izbere gimnazijo, je že na začetku naredil kiks, ker po 4 letih ne bo imel poklica. Treba je riskirat in nekaj izbrat.
2. Če se nekdo odloči za enostaven faks in po 3 letih že maha z diplomo, še ne pomeni, da bo zato dobil šiht. Lahko ga glih zaradi tega ne bo, ker je izbral enostaven faks in je diplomantov že dovolj. Spet je treba riskirat in it na perspektiven faks.
3. Če se nekdo po prvem neuspelem kolokviju odloči, da bo puško vrgel v koruzo, je to tudi lahko kiks. Nikoli ne veš, kdaj ti bo papir lahko prišel prav. Spet riskantna odločitev - iti stran in prihranit denar ali vztrajati in zapraviti, čeprav morda ne rata.
4. Če se nekdo odloči vztrajati na istem delovnem mestu, tudi prav. Morda bi več imel od tega, če gre z vsemi izkušnjami na drugo mesto, kjer bo morda celo bolje plačan.

Vse je odvisno od tega, koliko in kaj riskiraš.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Hangman ()

Linko ::

Poznam obratne primere...
v šoli niso znali v 8 razredu prav brat in pisat,
danes pa uspešni privatniki:))

Avenger ::

Javni šolski sistem je zgrajen zato, da se naredi ljudi za v fabrke, razložijo ti kako je stroj narejen, kje je treba podmazovat, kam ne smeš roke vtaknit, dobiš navodila kaj in kako delat. Tisti s peticami so najboljši material za fabrke. Hitro se učijo, so natančni, ne delajo napak, imajo dober spomin, znajo poslušat, znajo se potrudit, pri pouku so pridni in tiho, ne motijo ostalih, ne spodkopavajo avtoritete - se spomnite iz osnovne šole: VEDENJE: vzorno/primerno/neprimerno? Nekdo ki ima vse 5 in vzorno vedenje je najbolj idealen človek za v kolektiv tovarne.

Na drugi strani imaš pa folk, ki prepozna, da šolska snov v veliki večini samo nepotreben pofl, ne vidijo smisla v piflanju tega pofla na pamet, ti so običajno bolj inteligentni in bolj kreativni.

Nekoč bo morda drugače, ampak ta sistem se bo moral najprej popolnoma sesut, reforma ni možna.
It is better to be hated for what you are than to be loved for something you are not.

asdf_jklc ::

Slovenski šolski sistem je ostal tam, kjer so ostale tudi slovenske kočije - v času Marije Terezije. Na kratko je stanje podobno kot večina preostalih stvari v bruseljski provinci v kuracu. Bit odličen v osnovni šoli in (ali) srednji šoli je pokazatelj, koliko stvari se lahko na pamet nadrkaš, koliko imaš volje sedet in se učit brezvezne podatke na pamet in res tudi nekaj smisla, ampak ta je v manjšini. Sicer nebi:
- v prvem letniku gimnazije pri nalogi vozilo se pelje s hitrostjo 30ms-1 (potenca) 30 minut (fizika) samo 4 je rešili naloge (niso vedeli da se s-1 lahko napiše kot ulomek m/s). In to je razred 28 otrok sestavljen iz tistih, ki so bili v osnovni šoli nadarjeni. Boh pomagaj
- znali naštet 356.000 pesnikov iz vsakega obdobja, a nažalost komaj spisat en spodoben sestanek po koncu srednje šole
- nimajo pojma o tehnologiji: Medtem ko je marsikje računalništvo tako pomemben predmet kot materni jezik in matematika, se pri nas v prvem letniku gimnazije učijo zbrisat account na facebooku in poslat mail. Da o obsedenosti pedagogov, da te telefon in računalnik pojesta ne govorim (ja če si od 13:00 do 21:00 na tik-toku potem res). Začuda lahko imajo nekateri otroci (tudi moja) telefon in računalnik od prvega razreda, pa se igrata s prijatelji, imata interesne vsebine, sestavljata lego kocke in še marsikaj. Pe ne vem če sem kdaj moral omejit uporabo česa. Kriptovalute, AI, uporaba AI pri delu, etc... eh to je brezveze
- nimajo pojma o življenju okoli sebe: osnove delovanja trga, tipi podjetij, delnice, obveznice, obrestno-obrestni račun, menica, ...
- zelo slabo razvite mehke veščine in timsko delo
- praktično 0 praktičnega dela in rabe znanja, da o povezovanju znanja (ms-1 remember) raje ne govorim

Tist ki je bil pa praktik, se naučil povezovat znanje, kdaj kaj delal, bolje razvil socialne stike in se učil tisto za kar ima res interes (če tebe zanima robotika, boš 3x bolši, kot če sestavljaš robote sam zarad denarja v resnici ti je pa balet življenje). V podjetju nobenga ne zanima, a znaš 50 pesnikov, vse formule integralov na pamet,... njih zanima če imaš znanje, ki ga potrebuje in da stvar narediš. Za slednje pa je potrebno mnogo, mnogo, mnogo več kot ti da piflanje podatkov na pamet v slovenskih šolah. Zame recimo je bilo ključno, da sem delal ob študiju in za diplomsko nalogo napisal to, kar sel delal v službi in me je zanimalo. Ogromno naučil in dobil nekaj let starta pred marsikom.

D3m ::

mojsterleo je izjavil:

Magic1 je izjavil:

Sej to mu ne bi smelo bit problem glede na končan faks, če le niso nekateri faksi totalno sranje in ga lahko vsak osnovnošolec konča.

V naši firmi kjer delam je en komercialist, ki ima opravljeno srednjo šolo. Na fakulteti je padel na prvih izpitih in že prvega letnika nikoli ni opravil (vem, ker je poskušal še ob delu). Je pa pač človk gvanta, namazan jezik pa izpit B kategorije da se naokoli fura. Pa da zna ponudbo naklofat. V končni fazi firma več ne rabi.
Faksov nima smisla opisovat na način nekih osnovnošolcev, ker dejansko opraviti proper diplomo (ne govorim tukaj o hitrem izobraževanju tipa B2) ni lahka naloga.


Kot, da bi sebe gledal :D

Samo jaz sem faks, kar pustil, ker sem dobil redno službo. :D
|HP EliteBook|R5 6650U|

johnnyyy ::

karafeka je izjavil:

Glede IT znanja. Je res kar si napisal, da je polno virov na internetu, chatGPT itd. Ampak kaj ti to pove? Vsak na svetu lahko pride do tega znanja, in pomoje se bo zgodilo podobno kot z ekonomisti pred leti, ko jih je bilo kot listja in trave.
Ostalih "obrtniških" poklicev se ne moreš naučiti tako zlahka in tudi AI ti pri tem ne more pomagati. Že zdaj in še bolj v prihodnje, se bo bolj splačalo bit obrtnik kot IT. Vsaj dokler ne dobimo pametnih človeških robotov enkrat v naslednjem tisočletju.
Za postat dober obrtnik pa rabiš veliko izkušenj, ki so jih tisti, ki so predčasno končali šolanje hočeš ali nočeš morali pridobiti, da so lahko preživeli. Odličnjaki so pač šli naprej študirat in praktčnih izkušenj nimajo. Nekateri med njimi so se "dobro prodali" in postali neki kvazi managerji oz. šefi, ampak teh delovnih mest je omejeno, ostali pač prelagajo papirje oz. delajo za trakom.

Po mojem je bolj problem volja in zanimanje. Saj danes imaš na internetu vse kar se tiče programiranja, pa to še ne pomeni, da vsak človek ki zna uporabljat računalnik zna programirat. Ja eno je na FBju nekaj napisat, drugo je svoj OS skonfigurirat, tretje je nekaj skompajlat in četrto nekaj popravit v kodi ali napisat svoj del. In podobno je v ostalih branžah. Saj cunje prat v pralnem stroju in zložit posdo v pomivalca naj bi znal vsak, a kako delujejo te naprave in katere dele imajo in čemu služijo se pa že skoraj namučiš da koga dobiš, kaj šele da bi znal nek del zamenjati - pa je vse obrazloženo na YT.

Iz tega vidika mi je precej zanimivo, kako kot civilizacija stavimo na tehnološki napredek, a obenem imamo ogromno ljudi ki osnovnih konceptov ne razumejo. In podobno mi je čudno pri šolanju, saj se za razno slovenščino, zgodovino, likovno, glasbo itd. namenja precej časa, na drugi strani pa smo neumni pri stvareh od katerih so naša življenja odvisna.

ginekk ::

Furbo je izjavil:

ginekk je izjavil:

Ni tabu, si pa še vedno looser v primerjavi s tistim, ki je to naredu brez vez. :)
Kajti veze in nepotizem so čist nepoštena konkurenca.

In taki ljudje, ki pridejo prek vez - namesto prek svojih kompetenc - na položaj lahko naredijo tudi veliko škode. Vidiš lahko vsak dan.


Ne. Piflarjem ni jasno, da so ravno veze in poznanstva 3/4 uspeha.
To, da ti poznaš veliko ljudi še ne pomeni, da mora na delovno mesto pridi nesposoben ali koruptiven človek.

Piflarji naivno mislijo, da bodo pomahali z diplomo in jim bodo vsa vrata odprta.

Ko si v šoli, faksu je pomembno dodobra spoznati in vzdrževati stike s čim več ljudmi, ki jih spoznaš. Prav tako pomembno kot ocene.

Noben vas piflarjev ne bo prišel kar na dom iskat.

Zato jih pa veliko še tiste prve službe ne dobi, saj noben ne ve zanje.

Spet en na faksu, ki pa ima lahko malo slabše ocene, pa vmes dela v kaki firmi, v bifeju, karkoli.. lahko pride na bistveno boljši položaj od piflarja, ki mu mamica to ne dovoli, češ da ni dovolj dobro zanj.


Zakaj bi piflar tako debilno razmišljal? Valjda je piflarju jasno kako veze pomagajo, če ne prej, pa ko pride v službo privatniku in tam dobi debila za šefa, ki je vse kar je znal narest to, da ima veze z lastnikom firme (je v žlahti).

Od kod ti ideja, da piflar naivno pomaha z diplomo in pričakuje da se mu klanjajo? Saj se je vendarle moral potrudit več od ostalih za svoje znanje. In če se je potrudil tam, bi se zlahka potrudil še kje drugje, mar ne?

Socializacija in ohranjanje stikov nimata nobene veze s tem ali si piflar ali ne.
«
1
2 3

Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Magisterij - se sploh splača?

Oddelek: Šola		376586 (2623) acookook
»

"Strateški" pogled in usmerjevanje visokošolskega izobraževanja v Sloveniji (strani: 1 2 3 4 5 )

Oddelek: Loža		22027279 (22426) WizzardOfOZ
»

Je srednja šola sploh relevantna? (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Loža		16223508 (19298) "NaN"
»

Šolski sistem in IT službe (strani: 1 2 )

Oddelek: Programiranje		9147017 (45777) Nejc Pintar

Več podobnih tem