» »

4. letnik gimnazije

4. letnik gimnazije

1
2
»

minkye ::

Zadnjič sem videl nek prispevek o natečaju iz kemije, kjer je bilo okoli 10 nagrajencev in 3/4 le teh so bili dijaki gimnazij, eden ali dva pa iz poklicne kemijske šole. Nisem prepričan katero tekmovanje je to bilo, ampak mislim da sem prepričan glede tekmovalcev... Kaj porečete na to? Sam sem pričakoval, da bo največ nagrajencev iz kemijske...

Smurf ::

Sej na splošno na vseh tekmovanjih (matematika, fizika, logika, računalništvo s tem imam osebne izkušnje, drugje je verjetno podobno) na vrhu prevladujejo gimnazijci, čeprav verjetno tudi(predvsem?) zato, ker se najboljši osnovnošolci praviloma odločajo za gimnazije. Podobno se nato prenese naprej, med najboljšimi študenti prevladujejo tisti iz splošnih gimnazij.

Meizu ::

No ja, taboljši osnovnošolci...

Ni se težko snovi iz osnovne šole napiflat na pamet. Pa si zlati odličnjak. Kar pa ne pomeni, da je tvoj IQ kaj dosti nad številko svoje noge...

Dosti zlatih petičarjev pride naprej v gimnazije pa zdeluje potem letnike z do dve nižjimi ocenami (zlata sredina...). Pa čeprav ja, gimnazijo se tudi da napiflat (razen kšne matematike, ostalo je pifl). Potem ko pride tak folk na faks, pa jamra, ko je treba na posamezen izpit obdelat ogromno materiala in tukaj piflanje enostavno odpade, ker je treba pa igrat na razumevanje snovi.

Niso pa vsi enaki seveda.
AMD 3950x // 64GB DDR4 3600Mhz // 2060RTX // 12TB HDD // 1TB M2

gendale ::

medtem ko na poklicne šole hodijo največji geniji, ki pa so imeli v osnovni šoli povprečne ocene, ker se jim ni dalo učit
seznam zanč moderatorjev in razlogov da so zanč
http://pastebin.com/QiWny5dV
gor je mavrik apple uporabniček (mali možgani in mali penis)

Meizu ::

Ne trdim tega. Sem gimnazijec po izobrazbi drugače, ampak dejstvo je, da na podlagi uspeha v osnovni šoli ne moreš sodit človekove inteligence v njegovi prihodnosti.
AMD 3950x // 64GB DDR4 3600Mhz // 2060RTX // 12TB HDD // 1TB M2

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Meizu ()

T-h-o-r ::

to s srednjimi šolami in "strokovnimi" predmeti je malo hecno

so imeli npr. v zdravstveni šoli 4 predmete, ki so se ukvarjali z biologijo in kemijo


pa so smo v gimnaziji pri biologiji in kemiji predelali isto snov, kot oni pri kar 4 predmetih, s tem, da so imeli precej lažjo matematiko in manj zgodovine, fizike etc.
Why have a civilization anymore
if we no longer are interested in being civilized?

Sc0ut ::

Pro_moted je izjavil:

Flea je izjavil:

Pro_moted

Se strinjam, da je za tehnične šole to najboljše. Ampak povej mi, koliko osnovnošolcev odličnjakov je odločenih, da bodo v življenju počeli prav to? Malo kateri. Sam sem se odločil za gimnazijo, ker nisem bil prepričan v to, in zdaj po dveh letih gimnazije lahko rečem, da sem vesel da nisem šel na strojno ali računalniško šolo, ker me nekatere ostale stvari bolj zanimajo. Sam s tehnično šolo ne bi mogel iti študirat farmacijo in matematiko, ki sta zdaj moji top opciji in to ti gimnazija da, širše, splošno znanje, ki ga potem lahko nadgradiš na kateremkoli področju si zaželiš. Seveda, če si dovolj sposoben.


To je pa problem , ko neveš kaj bi.Ti verjamem , večini gre tak.Moj mlajši brat se letos vpisuje naprej v šolo , pa bo verjetno ubral gimnazijo, je odličnjak, tak da mu to nebo verjetno predstavljalo problema.Jaz sem bil tudi odličnjak, sicer ne tako blesteč, ker sem imel odpor do predmetov kot so slovenščina , zgodovina, geografija itd., ampak zgolj zaradi tega ker sem ogromno truda in časa vložil v stvari ki me zanimajo.Že kaj hitro sem vedel kaj bi rad bil in letos bom končno pri 21-ih letah postal inženir.Potem pa še 2 leti magisterija, da se malo specializiram na priljubljenem področju in to bo za mene dovolj.

Si pa ti definitivno zmagal, če si ubral gimnazijo in zdaj greš farmacijo in matematiko študirat.Sem že v prejšnem postu napisal da je boljše, ker res dobiš več širine v gimnaziji, ki jih pač pri takem faksu rabiš.

Bilo bi pa lepo da bi se začeli med seboj spoštovati tisti ki hodijo v gimnazijjo in tisti ki hodijo na poklicno.Zavedat bi se morali da rabimo ene in druge.Nevem kako ljudem pač ni jasno, da na svetu rabiš fahidiote in tiste ki imajo širšo znanje. Zdravnik brez dobrega orodja dandanes ne more kaj dosti postorit.Upam da vam ta stavek kaj pove.

Lp


Prav alergičen sem že na zlorabljanje "novega magisterija".
1231 v3, Z97 A, 8GB ram 1600mhz, 1070 GTX SLI, Seasonic 520 (zna švicat)

Smurf ::

Meizu je izjavil:

No ja, taboljši osnovnošolci...

Ni se težko snovi iz osnovne šole napiflat na pamet. Pa si zlati odličnjak. Kar pa ne pomeni, da je tvoj IQ kaj dosti nad številko svoje noge...

Dosti zlatih petičarjev pride naprej v gimnazije pa zdeluje potem letnike z do dve nižjimi ocenami (zlata sredina...). Pa čeprav ja, gimnazijo se tudi da napiflat (razen kšne matematike, ostalo je pifl). Potem ko pride tak folk na faks, pa jamra, ko je treba na posamezen izpit obdelat ogromno materiala in tukaj piflanje enostavno odpade, ker je treba pa igrat na razumevanje snovi.

Niso pa vsi enaki seveda.

Ja, vendar ima gimnazija dosti večje število OŠ odličnjakov kot poklicna šola, in znotraj teh odličnjakov je podskupina "taboljših osnovnošolcih". Ergo je več "taboljših" osnovnošolcev na gimnaziji.

Tole bi se celo dalo dokazati do neke mere. V osnovni šoli obstaja merjenje inteligence za zoisovo štipendijo (mislim, da jo dobi vrhnih 2-3% osnovnošolcev?). Upam si trditi, da gre večina zoisovih štipendistov na gimnazije.

Meizu ::

Se s tabo strinjam. Ampak imajo tudi poklicne svoje maherje - predvidevam da bolj kakšna elektrotehniška ter računalniška smer. Pri nas na FRIju je veliko takih, ki so prišli iz računalniške in razturajo u 3pm.
AMD 3950x // 64GB DDR4 3600Mhz // 2060RTX // 12TB HDD // 1TB M2

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Meizu ()

Invictus ::

Glede na to kako se razmere v svetu obračajo, bodo počasi vsi s poklicno šolo zaslužili več kot tisti za diplomo. Preprosto zaradi tega ker teh profilov manjka. In bo lahko zaračunal kakršnokoli ceno za to. Vodovodarji so sploh en tak ceh ...

Dejstvo je da ima svet probleme s preveč izobraženimi ljudmi. Preprosto jih je preveč. za navadna, kmečka/proizvodnja opravila pa zmanjka ljudi. Do sedaj se je to reševalo z uvozom nekvalificirane delovne sile, oz. selitvijo proizvodnje v države s tako delovno silo. Sedaj se pojavlja problem, ker se je tam dvignil standard in ljudje hočejo študirat ... In zgodilo se jim bo enako kot v Evropi.

Ker so mladi danes predolgo pri starših, nimajo potrebe po nekem lastnem denarju. In zato zamudijo najboljša leta za delo. Lahko poskusijo kaj svojega. Če ti podjetje propade pri 25tih, je še vedno bolje kot pri 35tih, po možnosti s pufom na bajto ...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

Smurf ::

Meizu je izjavil:

Se s tabo strinjam. Ampak imajo tudi poklicne svoje maherje - predvidevam da bolj kakšna elektrotehniška ter računalniška smer. Pri nas na FRIju je veliko takih, ki so prišli iz računalniške in razturajo u 3pm.

Ja so kakšni, ampak so pomoje v manjšini. Če dam čist osebno izkušnjo (pa nočem tukaj posploševati, ampak zgolj podati primer) ravno omenjeni dve smeri najbolje poznam. Če najprej vzamem elektrotehniko, ki sem jo tudi sam študiral (in jo še vedno sedaj na podipl.). Izmed zgornjih 10 najboljših študentov moje generacije mislim, da so bili prav vsi iz gimnazije, več kot polovice celo iz ene same. Glede računalništva, svoje čase sem tudi sodeloval v nekaterih računalniških tekmovanjih, kjer so ponovno najboljše rezultate dosegali ljudje iz gimnazij (in te isti ljudje imajo sedaj dobro plačane službe, nekateri so celo šli v ameriko). Pa ne me narobe razumet, sem prepričan, da bi te ljudje dosegali podobne rezultate, če bi izbrali poklicno šolo namesto gimnazijo, zgolj trdim, da taki ljudje raje izberejo gimnazijo.

Čist za firbec, ker letnik FRI-ja pa si? UNI al VSS?

T-h-o-r ::

gimnazijci na feriju imajo res morda na začetku nekaj problemov s predmeti, ki obravnavajo programiranje, ampak matematika jim večinoma nikoli ne povzroča težav, programiranje pa se hitro poklopi


dijaki računalniških srednjih šol pa zares obvladajo praktično delo z računalnikom, ampak matematika pa jih zelo zelo muči, poznam enega odličnega računalničarja, ki ni mogel narediti matematike na feriju, zato se je kasneje prepisal
Why have a civilization anymore
if we no longer are interested in being civilized?

Meizu ::

Smurf je izjavil:

Meizu je izjavil:

Se s tabo strinjam. Ampak imajo tudi poklicne svoje maherje - predvidevam da bolj kakšna elektrotehniška ter računalniška smer. Pri nas na FRIju je veliko takih, ki so prišli iz računalniške in razturajo u 3pm.

Ja so kakšni, ampak so pomoje v manjšini. Če dam čist osebno izkušnjo (pa nočem tukaj posploševati, ampak zgolj podati primer) ravno omenjeni dve smeri najbolje poznam. Če najprej vzamem elektrotehniko, ki sem jo tudi sam študiral (in jo še vedno sedaj na podipl.). Izmed zgornjih 10 najboljših študentov moje generacije mislim, da so bili prav vsi iz gimnazije, več kot polovice celo iz ene same. Glede računalništva, svoje čase sem tudi sodeloval v nekaterih računalniških tekmovanjih, kjer so ponovno najboljše rezultate dosegali ljudje iz gimnazij (in te isti ljudje imajo sedaj dobro plačane službe, nekateri so celo šli v ameriko). Pa ne me narobe razumet, sem prepričan, da bi te ljudje dosegali podobne rezultate, če bi izbrali poklicno šolo namesto gimnazijo, zgolj trdim, da taki ljudje raje izberejo gimnazijo.

Čist za firbec, ker letnik FRI-ja pa si? UNI al VSS?


Sem prvi letnik VSŠja... Vendar mi je žal da nisem šel na UNI. Pri VSŠ programu nekako preveč predvidevajo, da je folk tam povprečno iz računalniških šol in ne dajejo preveč povdarka na osnovah. Snov začnejo nekje iz polovice, pričakujoč, da osnove že obvladamo in imam potem kot gimnazijec velike težave pri uvajanju. Sej, ko poštekaš je snov na VSŠju džabe, sam literature ni praktično nič. Se je treba znajt, pa obiskovat knjižnice, googlat okoli pa to...

Prej sem bil na filofaksu, smer prevajalstvo, ampak nisem videl nobene perspektive tam. Pa sem se raje odločil za študij računalništva, ker ima vsaj širok zaposlitveni spekter, če ne drugega.
AMD 3950x // 64GB DDR4 3600Mhz // 2060RTX // 12TB HDD // 1TB M2

gendale ::

Invictus je izjavil:

Glede na to kako se razmere v svetu obračajo, bodo počasi vsi s poklicno šolo zaslužili več kot tisti za diplomo. Preprosto zaradi tega ker teh profilov manjka. In bo lahko zaračunal kakršnokoli ceno za to. Vodovodarji so sploh en tak ceh ...

od vseh mojih sošolcev iz oš je najbogatejši en s končano tri letno srednjo trgovsko (pa še to komaj) :)
seznam zanč moderatorjev in razlogov da so zanč
http://pastebin.com/QiWny5dV
gor je mavrik apple uporabniček (mali možgani in mali penis)

Arto ::

Meizu je izjavil:

Sem prvi letnik VSŠja... Vendar mi je žal da nisem šel na UNI. Pri VSŠ programu nekako preveč predvidevajo, da je folk tam povprečno iz računalniških šol in ne dajejo preveč povdarka na osnovah. Snov začnejo nekje iz polovice, pričakujoč, da osnove že obvladamo in imam potem kot gimnazijec velike težave pri uvajanju. Sej, ko poštekaš je snov na VSŠju džabe, sam literature ni praktično nič.

Jaz sem 1. letnik končal na UNI in se po tem prepisal na VSŠ. Imam občutek, da ni UNI nič bolj "prijazen za začetnike". Tudi sam sem se, predvsem pri programiranju, na začetku precej lomil. VSŠ je v primerjavi z UNI veliko lažji, meni pa tudi bolj zanimiv (sploh ta novi bolonjski), lahko bi imeli malo strožje kriterije - ampak jih bi potem še več pocepalo.

Meizu ::

Hmm... Ja, ni za zanikat, da je UNI veliko težji napram VSŠ ampak kot sem gledal (kolega je tudi na IŠRM, pa imajo podobno) vzamejo tam snov lepo od začetka. Kolega na IŠRMju se je smejal (je iz računalniške mimogrede), ko je rekel, da delajo na vajah primere osnovne realizacije MUX 4/1 npr. ene same funkcije. S postopkom vred.

Pri nas na VSŠ, so recimo sekvenčna vezja začeli kar direkt z realizacijo vezja za semafor/števce, brez da bi se kaj potrudili razložit postopek, ali pa vsaj nekaj o tem zapisali na učilnico. In potem se moraš znajdt sam ane :)
AMD 3950x // 64GB DDR4 3600Mhz // 2060RTX // 12TB HDD // 1TB M2

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Meizu ()

Flea ::

Smurf je izjavil:

Meizu je izjavil:

No ja, taboljši osnovnošolci...

Ni se težko snovi iz osnovne šole napiflat na pamet. Pa si zlati odličnjak. Kar pa ne pomeni, da je tvoj IQ kaj dosti nad številko svoje noge...

Dosti zlatih petičarjev pride naprej v gimnazije pa zdeluje potem letnike z do dve nižjimi ocenami (zlata sredina...). Pa čeprav ja, gimnazijo se tudi da napiflat (razen kšne matematike, ostalo je pifl). Potem ko pride tak folk na faks, pa jamra, ko je treba na posamezen izpit obdelat ogromno materiala in tukaj piflanje enostavno odpade, ker je treba pa igrat na razumevanje snovi.

Niso pa vsi enaki seveda.

Ja, vendar ima gimnazija dosti večje število OŠ odličnjakov kot poklicna šola, in znotraj teh odličnjakov je podskupina "taboljših osnovnošolcih". Ergo je več "taboljših" osnovnošolcev na gimnaziji.

Tole bi se celo dalo dokazati do neke mere. V osnovni šoli obstaja merjenje inteligence za zoisovo štipendijo (mislim, da jo dobi vrhnih 2-3% osnovnošolcev?). Upam si trditi, da gre večina zoisovih štipendistov na gimnazije.

Se strinjam z vsem tvojim napisanim, ampak ti testi niso nobeno merilo nadarjenosti. (govorim iz mojih izkušenj) Sam nisem bil po tem testu sklepan za nadarjenega. V bistvu pravega testa za nadarjenost niti pisal nisem, ker je pač to na naši šoli bilo rezervirano le za ravnateljeve prijatelje in če si nasprotno mislil, te pač učiteljski zbor ni predlagal. Pisal sem test v sedmem razredu (ki ga morajo vsi pisati), kjer je poudarek na likovni nadarjenosti. Sam to nisem in avtomatsko nisem bil nikoli spoznan za nadarjenega. No, zdaj pa sem lepo prišel na gimnazijo, kjer ima več kot polovica dijakov v mojem letniku te odločbe. Dosegam najboljše rezultate pri matematiki in kemiji, tudi na tekmovanjih sem lani nekaj dosegel.

Bistvo mojega posta pa je, da je tudi od šole odvisno, če boš "nadarjen" ali ne in če si spoznan za le-tega ali ne, še to ne pomeni če si sposoben ter inteligenten.

Smurf ::

Flea je izjavil:


Se strinjam z vsem tvojim napisanim, ampak ti testi niso nobeno merilo nadarjenosti. (govorim iz mojih izkušenj) Sam nisem bil po tem testu sklepan za nadarjenega. V bistvu pravega testa za nadarjenost niti pisal nisem, ker je pač to na naši šoli bilo rezervirano le za ravnateljeve prijatelje in če si nasprotno mislil, te pač učiteljski zbor ni predlagal. Pisal sem test v sedmem razredu (ki ga morajo vsi pisati), kjer je poudarek na likovni nadarjenosti. Sam to nisem in avtomatsko nisem bil nikoli spoznan za nadarjenega. No, zdaj pa sem lepo prišel na gimnazijo, kjer ima več kot polovica dijakov v mojem letniku te odločbe. Dosegam najboljše rezultate pri matematiki in kemiji, tudi na tekmovanjih sem lani nekaj dosegel.

Bistvo mojega posta pa je, da je tudi od šole odvisno, če boš "nadarjen" ali ne in če si spoznan za le-tega ali ne, še to ne pomeni če si sposoben ter inteligenten.

Testi za zoisovo štipendijo so trenutno najboljše merilo za merjenje nadarjenosti (poleg kakšnih dosežkov na državnem/svetovnem področju), seveda pa niso idealni. Če razumem tvojo zgodbo ni bil problem v testu (ki ga nisi niti pisal), ampak v ravnatelju in zlorabi sistema. Pa verjamem, da obstajajo tudi pametni dijaki, ki nimajo zoisove, ki bi si jo zaslužili in obratno, sistem ni idealen (in nikoli ne bo).

@Meizu Dobra izbira. Prepričan sem, da če boš nekaj dela doma naredil, da boš hitro ujel tiste iz strokovnih šol, vsaj tako je bilo pri nas (ene pol leta so bili v prednosti).

Racko ::

Glede tekmovanj in uspeha gimnazijcev v primerjavi z dijaki tehniških šol - a se vam ne zdi, da bi (boljši) rezultati gimnazijcev lahko bili tudi plod kvalitetnejših pedagoških pogojev?

In ne samo to. Zanimivo bi bilo naresti raziskavo glede socialnih struktur na gimnazijah in srednjih tehniških šolah in njih vpliv na življenjske pogoje za doseg akademskih oz. kariernih rezultatov. Tako od oka bi rekel, da je na srednjih tehniških in poklicnih šolah večji vpis "socialnega dna".

Smurf ::

Racko je izjavil:

Glede tekmovanj in uspeha gimnazijcev v primerjavi z dijaki tehniških šol - a se vam ne zdi, da bi (boljši) rezultati gimnazijcev lahko bili tudi plod kvalitetnejših pedagoških pogojev?

In ne samo to. Zanimivo bi bilo naresti raziskavo glede socialnih struktur na gimnazijah in srednjih tehniških šolah in njih vpliv na življenjske pogoje za doseg akademskih oz. kariernih rezultatov. Tako od oka bi rekel, da je na srednjih tehniških in poklicnih šolah večji vpis "socialnega dna".

Seveda ima tudi to delni vpliv, sam mislim, da ni prevladajoč. Z drugo izjavo pa se načeloma strinjam.
1
2
»


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Vegova tehniška gimazija - izkušnje prosim

Oddelek: Šola
182526 (1768) Unknown_001
»

Ukinitev splošne mature v srednjih šolah?

Oddelek: Šola
365300 (4283) Phantomeye
»

Vpis na srednjo šolo

Oddelek: Šola
232739 (2243) Yacked2
»

Srednja šola za računalništvo in elektroniko

Oddelek: Šola
275099 (4510) amacar
»

Kam po osnovni šoli?

Oddelek: Šola
365143 (4396) Machiavelli

Več podobnih tem