Preden začnemo biti plat zvona je treba poznati zanesljivosti meritve. Turnitin trdi, da ima njihov sistem manj kot en odstoten lažno pozitivnih. Neodvisnih podatkov o tem ni, a nekatere druge raziskave kažejo drugačno sliko. Lani so v en izmed njih odkrili, da je lažno pozitivnih kar 61 odstotkov primerov, ko so preiskovali esej na izpitu TOEFL, ki meri znanje angleščine za tuje govorce, ki jim ni materni jezik. Turnitin naj bi bil med bolj zanesljivimi orodji, a dejstvo ostaja, da so izdelki ljudi, ki jim je angleščina nematerni jezik, v povprečju slabši in prej označeni kot izdelek umetne inteligence.
Univerze kljub temu že kupujejo orodja za iskanje izdelkov umetne inteligence, potem ko so imele lani brezplačno preizkusno obdobje. Po prvem navdušenju pa so se nekatere univerze odločile stopiti korak nazaj in prav zaradi negotovosti ne uporabljajo orodij za prepoznavanje izdelkvo umetne inteligence.
Pri tem bi bilo krivično izpostavljati zgolj študente, ko pa so se izdelki ChatGPT znašli ne le v rokopisih člankov, temveč celo v objavljenih znanstvenih člankih. Mnogokrat sploh niso potrebne detektivske veščine, saj se v člankih najdejo izdajalski stavki, kot je "Please note that as an AI language model ...". In da, tudi profesorji uporabljajo ChatGPT za ocenjevanje izdelkov, po lastnih navedbah sicer le za prvi pregled - ki bi ga v nasprotnem primeru opravil asistent ali mladi raziskovalec. V nekaterih programih pa se vzpodbuja, da štundetje prvi osnutek pošljejo skozi ChatGPT, ki jim bo svetoval o izboljšavah, preden ga oddajo.
Pod črto: tehnologija je nova, uporabe in sposobnosti mnogotere, kot družba pa še tipamo, kako jo sprejeti in vključiti v naše funkcioniranje.
Ah, kje so bili časi, ko smo mi v šoli, enostavno kopirali od sošolcev, sicer ne celo, ampak delno. Bilo je narejeno tip top. Pa na netu si dobil napisane eseje, spise, obnove, ni da ni.
Saj ti pomaga malo pri iskanju idej, navdihu ipd. ampak ko gre pa za konkretno strokovno vsebino, moraš pa praktično preveriti vsak stavek posebej, da ugotoviš, kaj si je tokrat spet izmislil (haluciniral), tako da jaz ne bi kar tako oddal svojega dela/izdelka iz rok narejejega samo s temi orodji.
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
Ah, kje so bili časi, ko smo mi v šoli, enostavno kopirali od sošolcev, sicer ne celo, ampak delno. Bilo je narejeno tip top. Pa na netu si dobil napisane eseje, spise, obnove, ni da ni.
To so bili časi dial-upa, ....
Ja, in je blo za eno bukvo točno ena obnova, in sva jo uporabila točno dva, učiteljica pa od vseh v razredu pokliče ravno naju.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
... in pol te vpraša za nek detajl, ki ga ve samo tisti, ki je zares prebral knjigo in ni zapisano v nobeni obnovi
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
V (najmanj) eni od srednjih šol v ljubljanski kotlini dijaki že redno uporabljajo ChatGPT za "pisanje" maturitetnih nalog.
Na srečo je žena že nekaj let uporabnica ChatGPT (ne za pripravo dela, za katerega je plačana, temveč ljubiteljsko in ker, pač, je učiteljica in mora poznati tehnologije). Naloge, ki so pripravljene s ChatGPT, zavoha na kilometer, telltale signs so očitni, če poznaš tipične odgovore. Dijaki so celo tako leni, da niti ne preberejo, kaj jim je ChatGPT napisal - če bi, ne bi nikoli oddali nalog.
Npr. en tak brezvezen detajl (tega je na tone): Chat rad začne stavke s "Seveda", v kontekstu, da ti pritrjuje na vprašanje, ki si ga zastavil. Nek drug poljuben detajl je, da so v nalogi besedne zveze iz takega strokovnega vokabularja, ki ne bi mogle nastati niti v glavah zlatih naravoslovnih olimpijcev, kaj šele (pod)povprečnežev.
Ne potrebuješ detektorja AI, samo delati moraš z njim in spoznati način njegovega "razmišljanja".
Kako bodo reagirali starši na to (v smislu zanikanja in (odvetniške) podpore svojemu domačemu parazitu, pardon, "malemu princu"), bomo videli v kratkem.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
V (najmanj) eni od srednjih šol v ljubljanski kotlini dijaki že redno uporabljajo ChatGPT za "pisanje" maturitetnih nalog.
Na srečo je žena že nekaj let uporabnica ChatGPT (ne za pripravo dela, za katerega je plačana, temveč ljubiteljsko in ker, pač, je učiteljica in mora poznati tehnologije). Naloge, ki so pripravljene s ChatGPT, zavoha na kilometer, telltale signs so očitni, če poznaš tipične odgovore. Dijaki so celo tako leni, da niti ne preberejo, kaj jim je ChatGPT napisal - če bi, ne bi nikoli oddali nalog.
Npr. en tak brezvezen detajl (tega je na tone): Chat rad začne stavke s "Seveda", v kontekstu, da ti pritrjuje na vprašanje, ki si ga zastavil. Nek drug poljuben detajl je, da so v nalogi besedne zveze iz takega strokovnega vokabularja, ki ne bi mogle nastati niti v glavah zlatih naravoslovnih olimpijcev, kaj šele (pod)povprečnežev.
Ne potrebuješ detektorja AI, samo delati moraš z njim in spoznati način njegovega "razmišljanja".
Kako bodo reagirali starši na to (v smislu zanikanja in (odvetniške) podpore svojemu domačemu parazitu, pardon, "malemu princu"), bomo videli v kratkem.
Bi človek rekel "mladi so mladi", ampak so začeli chatgpt uporabljat tudi strokovnjaki pri pisanju svojih strokovnih člankih. In bizarno je to, da delajo enake napake. Chat GPT rabi mentorja. Copy-paste pristop je strel v nogo.
Definicija: Esej je ena od proznih literarnih zvrsti, v kateri avtor izpostavi svoje (subjektivno) stališče do problema. Stališče lahko argumentira s primeri. Po Štuhcu esejistove sodbe v tekstu niso dokončne, saj slednji verjame v relativnost spoznanj in sklepov.
Esej postane e-seja, AI sprašuje učenca, dvomlivo gre pod drobnogled učitelja.
