Slo-Tech - Odkar je generativna umetna inteligenca na voljo vsakomur, se je okrepila bitka med pripomočki za ustvarjanje vsebin in orodji za prepoznavanje izdelkov umetne inteligence. Eno izmed žgočih področij so tudi fotografije ljudi oziroma obrazov, kjer je umetna inteligenca že zelo prepričljiva. Raziskovalca z Univerze v Hullu sta razvila orodje, ki temelji na astronomskih znanjih in omogoča prepoznavanje umetnih fotografij ljudi. Pogleda jim v oči.

Adejumoke Owolabi in Kevin Pimbblet sta pokazala, da so odsevi v umetno generiranih očeh napačni in nefizikalni. To ni posebej novo dejstvo, saj lahko najbolj očitne primerke opazi vsakdo. A Owolabi in Pimbblet sta razvila algoritem, ki sistematično preveri odseve svetlobe v očeh in prepozna lažne fotografije. To je možno, ker orodja umetne inteligence te podrobnosti še niso usvojila, zato so njihovi izdelki nesmiselni. Predvsem je problematična konsistentnost med očesoma, ki je pri resničnih fotografijah samoumevna.

Pri merjenju oblike...

Slo-Tech - Z zornega kota obiskovalcev tehničnih forumov in računalniških navdušencev se zdi, kot da je umetna inteligenca vseprisotna in da velike jezikovne modele uporablja domala vsakdo. Resnica je precej drugačna, v raziskavi ugotavljata Reuters Institute in Univerza v Oxfordu. Povprašali so 12.000 ljudi iz šestih držav in ugotovili, da le nekaj odstotkov ljudi vsakodnevno uporablja umetno inteligenco. Ni presenetljivo, da so najbolj navdušeni uporabniki mladi med 18. in 24. letom starosti. Javno zanimanje je torej precej manjše od buma, ki ga slišimo v medijih.

V raziskavi so sodelovali anketiranci iz Argentine, Danske, Francije, Japonske, Velike Britanije in Združenih držav. Med njimi jih v ZDA umetno inteligenco redno uporablja sedem odstotkov anketiranih, drugod pa še manj. V Franciji in Veliki Britaniji na primer zgolj dva odstotka, na Japonskem pa en odstotek. Približno četrtina ljudi sploh še ni slišala za nobeno tovrstno orodje, drugi pa so največkrat slišali za ChatGPT, ki mu...

Slo-Tech - Proizvajalec orodja Turnitin, ki se uporablja za preverjanja avtentičnosti in izvirnosti pisnih del, torej za iskanje plagiatov, že leto dni ponuja tudi prepoznavanje z umetno inteligenco napisanih del. V tem času so pregledali 200 milijonov izdelkov in ugotovili, da jih ima kar desetina vsaj 20 odstotkov vsebine, ki je prepisana od umetne inteligence. Tri odstotke pa jih je v celoto - več kot 80-odstotno - napisala umetna inteligenca.

Preden začnemo biti plat zvona je treba poznati zanesljivosti meritve. Turnitin trdi, da ima njihov sistem manj kot en odstoten lažno pozitivnih. Neodvisnih podatkov o tem ni, a nekatere druge raziskave kažejo drugačno sliko. Lani so v en izmed njih odkrili, da je lažno pozitivnih kar 61 odstotkov primerov, ko so preiskovali esej na izpitu TOEFL, ki meri znanje angleščine za tuje govorce, ki jim ni materni jezik. Turnitin naj bi bil med bolj zanesljivimi orodji, a dejstvo ostaja, da so izdelki ljudi, ki jim je angleščina nematerni jezik, v povprečju...

Slo-Tech - V letošnjem vpisnem postopku na ameriške univerze je vroča beseda tapiserija (tapestry), ki so jo bodoči bruci množično uporabljali v esejih in motivacijskih pismih, piše Forbes. Letošnji vpisni postopek je prvi po množičnem razmahu orodij umetne inteligence, denimo ChatGPT, po katerih so kandidati kar planili. Še zlasti kandidati iz tujine z drugim maternim jezikom, ki torej ni angleščina, so si z njimi pomagali pri loščenju ali kar pisanju besedil.

Ko se je pojavil ChatGPT, so se uredniki, pisci in ostali mojstri pisane besede ustrašili, da bodo med prvimi na seznamu odpisanih. A zgodilo se je nekaj povsem drugega. Pojavilo se je povpraševanje po storitvi 'počlovečenja' besedila. Kot je povedala ena izmed ponudnic te storitve, se cene za popravke v računalniško generiranih esejih, da ti zvenijo bolj človeško, gibljejo od 15 do 150 dolarjev, odvisno od ponudnika, kakovosti in obsega dela.

Na Fiverrju podobne storitve ponuja več posameznikov, ki opažajo ponavljanje besed in...

Slo-Tech - Po velikanskem uspehu jezikovnega modela ChatGPT so se novosti oklenili vsi večji igralci na tem področju. Ta teden je Microsoft že predstavil integracijo v svoj iskalnik Bing, ki se je leta neuspešno kosal z Googlom, sedaj pa je morda našel svojo nišo. ChatGPT v sodelovanju z Bingom omogoča enostavnejše iskanje, kjer z iskalnikom komuniciramo kot s človekom in mu postavljamo vprašanja. Novo sodelovanje ni presenetljivo, saj je Microsoft med večjimi vlagatelji v OpenAI, ki so napisali ChatGPT.

Sledil je Google, ki je s svojim konkurentom Bard zaostal za pričakovanji. V reklami je med drugim Bard dejal, da je teleskop James Webb poskrbel za prvi posnetek eksoplaneta, kar še zdaleč ne drži, saj so prvi posnetki že iz leta 2004. Ko se je spodrsljaj razširil po spletu, so delnice podjetja padle za 10 odstotkov. Seveda razlog ni zgolj en spodrsljaj - spomnimo, da je Windows 98 med uradno predstavitvijo Plug and Play pokazal modri zaslon - temveč Googlov zaostanek na tem področju. Sredi...

Slo-Tech - Čeprav se zdi, da je ChatGPT nenadoma revolucionarno spremenil nastajanje besedil in storil, se to ni zgodilo čez noč niti ni edini. Nekateri strokovnjaki, denimo vodja umetne inteligenci pri Meti Yann LeCun, poudarjajo, da gre za lep paket, a ni nič pretresljivega, česar ni bi znali narediti tudi drugod. Podobno počnejo tudi Meta, Google in številna zagonska podjetja, dodaja.

To je sicer res, a dokler izdelek ni dostopen javnosti, težko spremeni svet. Zato se javnost največ ukvarja s ChatGPT, ki je pač dostopen sleherniku. Na sloviti univerzi Stanford imajo podobne težave kot po vseh šolah v svetu, saj so študentje začeli množično uporabljati ChatGPT. Nekateri profesorji so že prilagodili svoje predmete novi tehnologiji, prilagodili so se tudi študentje. Njegove uporabe še niso opredelili v disciplinskih pravilih, se bo pa to kmalu zgodilo. Ena izmed anket je namreč pokazala, da je vsaj 17 odstotkov študentov uporabljalo ChatGPT pri opravljanju študijskih obveznosti. Večina ga je...

Slo-Tech - Orodje ChatGPT je zgolj najnovejši in najenostavnejši pripomoček za ustvarjanje besedil z umetno inteligenco, a tehnologija se že dlje časa plazi med nas. Na tehnološkem spletnem portalu CNET so na primer od novembra izvajali eksperiment, ki je pokazal na njeno uporabnost. Nekatere članke s področja osebnih financ je pisala umetna inteligenca, uredniki so jih le preverili, uredili in popravili faktografske napake, pa se ni nihče pritožil. Tak primer je članek o Zelleju ali o obrestnoobrestnem računu.

Kot je pojasnil odgovorni urednik, so se od nekdaj zavzemali za preizkušanje tehnologij in ločevanje neupravičenega navdušenja od dejanske uporabnosti. V preteklosti je bilo tehnologij, ki so jim napovedali prevzem sveta, že precej: glasovni pomočniki, obogatena resničnost, metaverzum itd. Zato so se odločili, da preverijo, ali je ChatGPT še en tak primer.

Doslej so objavili 75 člankov, ki jih je pretežno napisala umetna inteligenca. Sami uporabljajo izraz pomagala, ker je moral...

Slo-Tech - Odkar je ChatGPT javno dostopen, se uporabniki čudijo nad najrazličnejšimi vlogami, ki jih je sposoben prevzeti, in nalogami, ki jim je kos. Mednje sodi tudi pisanje povzetkov (abstract) znanstvenih člankov, ki predstavljajo ključno vstopno točko v objavo in često določajo, ali bo nek članek pritegnil pozornost bralca. Pri tem je ChatGPT tako dober, da v številnih primerih znanstveniki ne morejo ugotoviti, ali je nek povzetek napisal človek ali ChatGPT. Raziskovalci z dveh chicaških univerz v (še nerecenziranem) rokopisu poročajo o raziskavi, kjer so ugotavljali, kako dobri so ti povzetki.

Rezultati so zaskrbljujoči, saj ChatGPT piše povzetke, ki so dovolj dobri, da znanstvenike često preslepijo. Za 50 medicinskih revij so poiskali primerne naslove, ki so bili že objavljeni, nato pa ChatGPT naročili, naj napiše povzetek članka glede na ta naslov. Te so potem primerjali z resničnimi povzetki na različne načine. Uporabili so detektor plagiatorstva, detektor pisanja z umetno...