Slo-Tech - Eno izmed meril za ocenjevanje raziskovalcev in znanstvenikov je citiranost njihovih del, kar v zadnjih letih zaradi inflacije citatov postaja čedalje manj uporaben kazalnik. Pretirano samocitiranje in navzkrižno citiranje sta že vrsto let znana načina za umetno napihovanje citiranosti posameznika, sedaj pa imamo neizpodbitne dokaze, da je citate možno preprosto kupiti.
Raziskovalci z newyorške univerze so pod drobnogled vzeli orodje Google Scholar, ki je zaradi brezplačnosti in odprtosti med najbolj priljubljenimi za spremljanje akademske produkcije avtorjev. Podatke z Google Scholarja za ocenjevanje uporabljajo tako financerji raziskovalnih projektov kakor delodajalci.
Analiza 1,6 milijona profilov je pokazala, da so prevare povsem možne. Doslej so bili glavni načini za napihovanje citiranosti: samocitati, navzkrižno citiranje (citation cartels) in prisilno citiranje (denimo nadrejenih ali recenzentov). Določen teh tovrstnih citatov je zdrav in potreben, zato je toliko teže ugotoviti, kej se začno zlorabe. Nakupovanje citatov pa je zelo očitno nedopustno. Za raziskavo so ustvarili 20 lažnih člankov z umetno inteligenco, ki so jih pripisali izmišljenemu avtorju. Temu so ustvarili profil na Google Scholarju, nato pa so začeli lov na citate. Izkazalo se je, da jih je možno kupiti, recimo v paketih po 50 za 300 dolarjev. Preprodajalci so jamčili, da se bodo citati pojavili v 45 dneh - treba je pač objaviti nove članke - in to se je zgodilo.
Raziskovalci so v članku opisali še druge vrste zlorab sistema citatov. Ugotavljajo, da merjenje znanstvenega dela z objektivnimi merili daje vzpodbude za neetično vedenje (perverse incentives). In to žal ni nič novega.
ste že prebrali zgodbo, ki sem jo podal v prejšnji temi o znanstvenih člankih? zabavno in izredno POUČNO branje (če še znate brati in biti skoncentrirani 5 minut) o stanju 'znanosti' v 'raju' pod alpami!!
1/3
2/3
3/3
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
ste že prebrali zgodbo, ki sem jo podal v prejšnji temi o znanstvenih člankih? zabavno in izredno POUČNO branje (če še znate brati in biti skoncentrirani 5 minut) o stanju 'znanosti' v 'raju' pod alpami!!
1/3
2/3
3/3
Sem prebral. Zakaj v glavi zadnjega lista piše "znanstvena fantastika"?
ker bi to bil prehud šok za bebčke slovenčke in njihovi predstavi o naši 'znanosti'
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Saj to si razumel, da je oseba v spisu strežnik z umetno inteligenco? Kaj to pomeni za slovensko znanost, ne vem. OK, na prvi strani omenja, da so se starejši raziskovalci polenili in spremenili v birokrate. To sicer, po mojih izkušnjah, drži za celo zahodno Evropo.
zelo si ubogi da ne dojameš. pa ti jaz povem, da namesto strežnika vstavi poljubnega mladega raziskovalca, in imaš prikaz stanja v slovenski 'znanosti'.
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
OK, na prvi strani omenja, da so se starejši raziskovalci polenili in spremenili v birokrate. To sicer, po mojih izkušnjah, drži za celo zahodno Evropo.
Pa postanejo birokrati po lastni želji ali po sili razmer? Če si uspešen, postaneš vodja in se moraš ukvarjati z vodenjem in ne z raziskavami. Saj starejši raziskovalci bi raziskovali, samo ne morejo, ker morajo voditi (prijave na projekte, iskanje financiranja, reševanje odnosov v ekipi pod sabo, politika vodstva nad sabo, morda še kaj).
Dobro, Janez, vsi smo prostitutke, samo za ceno se pogajamo. Eni so cenene, drugi smo ultraelitne.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Ja, @JanBrezov, birokrati postanejo po sili razmer. No, nekaterim to tudi paše. @pegaus: Profesorji postanejo birokrati, ker je danes velika, velika večina financiranja preko razpisov. Profesorjem tako stalno grozi, da bodo ostali brez skupine in denarja za raziskave. Načeloma bi to lahko rešili tako, da takega profesorja preprosto odpustiš oziroma mu poteče pogodba. Ampak to zaradi pritiska ravno vodi v problem akademske nepoštenosti, raziskave pa postanejo osredotočene na izigravanje sistema (npr. čim več plitvih objav). Po drugi strani pa daš lahko radodarno stalno financiranje in se skupina poleni ali ostane v raziskavah, ki jih je povozil čas. Skratka enostavnih rešitev ni!
@gruntfürmich: Izkoriščanje doktorskih študentov se dogaja vsepovsod. Pač odvisno od mentorja.
Če si dovolim avtorasizem, ki ga sicer preziram, imaš prav. Je zelo slovenska zgodba. Heroj je ogoljufan. Namesto, da bi se uprl oziroma poiskal drugo rešitev - zagotovo bi jo lahko, saj je prepričan o svoji nadsposobnosti - prenaša ponižanja. Rešitev tako vidi v znašanju nad šibkejšimi, uporabo opreme, ki mu ne pripada, in celo v ponareditvi. Na koncu našega heroja doleti pravična kazen in osramočen zapusti inštitut. Dosegel ni ničesar.
Načeloma bi to lahko rešili tako, da takega profesorja preprosto odpustiš oziroma mu poteče pogodba. Ampak to zaradi pritiska ravno vodi v problem akademske nepoštenosti, raziskave pa postanejo osredotočene na izigravanje sistema (npr. čim več plitvih objav). Po drugi strani pa daš lahko radodarno stalno financiranje in se skupina poleni ali ostane v raziskavah, ki jih je povozil čas.
Pri nas to deluje kar ok, ker je že v štartu vsem jasno, da bodo tu le za določen čas. Inštitut si zastavi tematsko petletko in nato povabi ljudi, ki raziskujejo na teh temah. Sprejetim omogoči res dobre pogoje, za določen čas, nato morajo stran od hiše in pridobljeno znanje raztrositi naprej po svetu. Nihče ne pride sem, da bo špilal fikus ...
