Slo-Tech - Znanstveni članki, s katerimi raziskovalci delijo svoje ugotovitve in dognanja s svetom, citirajo predhodno objavljena dela. To je ključni del člankov, ki bralcem omogoča iskanje dodatnih informacij, preverbo trditev in primerjavo z dosedanjim védenjem. Za znanstvenike pa so citati pomembni tudi karierno, saj je citiranost eden izmed osnovnih kvantitativnih parametrov, po katerih se vrednoti njihova znanstvena odličnost pri pridobivanju projektov, napredovanju in podobno. Obstajajo velike svetovne baze člankov in medsebojne citiranosti, denimo Crossref, Web Of Science, Google Scholar in druge. Za slovenske raziskovalce lahko te podatke preverimo v SICRIS-u, ki omogoča iskanje po raziskovalcih, nato pa pregled njihove citiranosti (funkcija Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz).

Obstajajo pa tudi številne neetične prakse, s katerimi si raziskovalci povečujejo citiranost. Gre tako za citiranje nepovezanih člankov, izsiljevanje za citate v...

Slo-Tech - Eno izmed meril za ocenjevanje raziskovalcev in znanstvenikov je citiranost njihovih del, kar v zadnjih letih zaradi inflacije citatov postaja čedalje manj uporaben kazalnik. Pretirano samocitiranje in navzkrižno citiranje sta že vrsto let znana načina za umetno napihovanje citiranosti posameznika, sedaj pa imamo neizpodbitne dokaze, da je citate možno preprosto kupiti.

Raziskovalci z newyorške univerze so pod drobnogled vzeli orodje Google Scholar, ki je zaradi brezplačnosti in odprtosti med najbolj priljubljenimi za spremljanje akademske produkcije avtorjev. Podatke z Google Scholarja za ocenjevanje uporabljajo tako financerji raziskovalnih projektov kakor delodajalci.

Analiza 1,6 milijona profilov je pokazala, da so prevare povsem možne. Doslej so bili glavni načini za napihovanje citiranosti: samocitati, navzkrižno citiranje (citation cartels) in prisilno citiranje (denimo nadrejenih ali recenzentov). Določen teh tovrstnih citatov je zdrav in potreben, zato je toliko teže...

Slo-Tech - Sundarapandian Vaidyanathan je v svetu znanosti sorazmerno neznano ime. Poučuje na raziskovalnem inštitutu Vel Tech v Chennaiju, kjer se ukvarja s teorijo kaosa in nelinearno dinamiko. Za njegova dela ni slišal skoraj nihče, zato je pogled v njegovo bibliografijo presenetljiv. Ima več kot 18.000 citatov in Hirschev indeks 88, kar sta številki, ki ju bodo takoj razumeli vsi raziskovalci in znanstveniki. Za laike: po bibliometričnih kazalnikih je Vaidyanathan znanstveni velikan, ki se lahko postavi ob bok nobelovcem.

Vaidyanathan...

Slo-Tech - Eden izmed najpomembnejših kazalnikov raziskovalne uspešnosti je citiranost člankov, s čimer se dokazuje odmevnost in relevantnost dela. To, sicer objektivno in pravičnejšo metriko od faktorja vpliva, ki pa je zelo odvisna od raziskovalnega področja, vodstva raziskovalnih inštitucij in financerji prepogosto kujejo v zvezde kot edino zveličavno. Čim večkrat se nek članek citira, tem bolj odmevno je delo njegovega avtorja in tem boljše je, pogosto slišimo. Tisočkrat citiran članek je zelo verjetno opis metode ali programske opreme. Stokrat citirani članek je verjetno pomembno...

Nature - V znanosti je lepo, če rešite velik problem ali odgovorite na pomembno vprašanje, recimo odkrijete teorijo relativnosti ali pojasnite obliko molekule DNK. Toda v današnjem času hiperprodukcije člankov in pomanjkanja raziskovalnih mest ter denarja za financiranje je še lepše, če napišete čim več člankov, ki naberejo čim več citatov.

Nihče sicer neposredno ne trdi, da je članek z več citati boljši od tistega z manj, a število citatov ostaja srž večine...

Slo-Tech - Afera, ki je nedavno izbruhnila zaradi ugotovljenih manipulacij faktorja vpliva nekaterih znanstvenih revij, je priložnost za osvetlitev tega problema in vnovičen razmislek. Faktor vpliva se izračunava za vsako resno znanstveno revijo, kar počne Thomson Reuters. Izračuna se tako, da se v začetku leta i+1 pogleda, koliko člankov iz leta i je citiralo v tej reviji objavljene članke v letih i-2 in i-1. O smiselnosti tega početja je bilo prelitega že ogromno črnila, tudi na naši strani. Glavni problem je, da z enakimi vatli merimo različne znanstvene discipline, ki imajo svoje zakonitosti glede citiranja in časovnega zamika med objavo in citiranostjo. Na primer, biokemijski članki imajo običajno veliko...

Google -

Google je včeraj, 18. novembra, predstavil preizkusno različico storitve Google Scholar. Storitev je namenjena učencem in išče znanstvena dela različnih akademskih založnikov, profesionalnih združenj, skladišč ponatisov in univerz; pa tudi med različnimi članki, ki so na voljo na spletu. Stvar je videti, kakor ves Google, zelo uporabna.

Razlika med normalnim Googlom in Scholar Googlom se hitro pokaže, če naprimer iščemo termin Slovenia. Googlovi prvi zadetki so slovenia-tourism in The world Factbook, če pa iščemo "slovenia" na šolski različici so pa med prvimi zadetki razne študije in članki.

Na novico nas je opozoril tudi EssEncE.