Besede, kot je recesija, so se umaknile z dnevnega reda

Ustvarila si je udobje skozi všečno politiko brez kritike in razuma posledic.

Mladi naj sedaj ob veliko večji produktivnosti vzdržujejo socialo za njih, da udobno živijo v 240m2.

Sami pa naj plačujejo celo minimalno plačo, da živijo v stanovanju za 150.000 kredita ali pa najemnino njim, ker so si ustvarili.

Stanovanja so kupili po ceni 101-nke, obrok so imeli 50 EUR ali 10.000 SIT na plačo 60-80.000 SIT, sedaj je pošteno, da mladi plačajo 70% prihodka za 50-60 staro kreacijo.

Kako naj si mlad ustvari? Bodo starši dali otrokom... to je napačno razmišljanje.

redtech je 31. maj 2026 ob 10:12 izjavil:

Ustvarila si je udobje skozi všečno politiko brez kritike in razuma posledic.

Mladi naj sedaj ob veliko večji produktivnosti vzdržujejo socialo za njih, da udobno živijo v 240m2.

Sami pa naj plačujejo celo minimalno plačo, da živijo v stanovanju za 150.000 kredita ali pa najemnino njim, ker so si ustvarili.

Stanovanja so kupili po ceni 101-nke, obrok so imeli 50 EUR ali 10.000 SIT na plačo 60-80.000 SIT, sedaj je pošteno, da mladi plačajo 70% prihodka za 50-60 staro kreacijo.

Kako naj si mlad ustvari? Bodo starši dali otrokom... to je napačno razmišljanje.

Hiše so si večinoma zgradili sami, tko da mi ni jasno, kaj bi mladina rada. Stanovanja po Jazbinšku so kupili takrat, ko je bila država u k. in je rabila denar in devize. Popust so ponudili, ker so se bali, da ne bo prevelikega zanimanja. Ostalo je zgodovina in zavist. Mladine, ki misli, da jim bo hišo postavil albanček z svojo ekipo gratis. Parcela po jim bo priletela po luftu.

Zaj je mladina po anketah volila SDS, tko da lahko spet pričakujemo stanovanja v vrednosti ene stoenke, napol zastojn parcele na katerih bo gradil kdo? Ker je mladina nesposobna in lena. Ker se ni gradilo, so zaj take cene, in ker se špekulira z zemljišči in zato ker se z boostanjem plač JS drži BDP nad vodo. Mogoče bo zaj napravil velik preobrat Stevanovič?

Po moje bi morali zapreti državo, ker je eksperiment propadel. Tudi podjetja ne uspejo kar vda, veliko jih ne.

fikus_ je 31. maj 2026 ob 09:27 izjavil:

Generacija v penziji je ustvarila okolje v katerem zivite. Z leti so si predelali premoženje. Tudi oni so začeli na dnu (večina). Vidite samo tiste, ki so nekaj ustvarili v zivljenju, je pa dosti takšnih, ki niso uspevali.

ne tako idealizirat njihove žulje.
raje se vprašaj koliko so bili obdavčeni z davki in birokracijo, ter to primerjajo z današnjim stanjem.
pa če boš to dobro naštudiral, sem potem siguren da si boš premislil...

Telbanc je 31. maj 2026 ob 11:25 izjavil:

Zaj je mladina po anketah volila SDS, tko da lahko spet pričakujemo stanovanja v vrednosti ene stoenke, napol zastojn parcele na katerih bo gradil kdo? Ker je mladina nesposobna in lena. Ker se ni gradilo, so zaj take cene, in ker se špekulira z zemljišči in zato ker se z boostanjem plač JS drži BDP nad vodo. Mogoče bo zaj napravil velik preobrat Stevanovič?

mladina ni nesposobna, niti lena. zaradi mladine se boomerji kurčijo na svojih električnih posteljah, negovalko na izmeno in toplo sobico v domu upokojencev, pa brezplačne prevoze, pa brezplačno jamranje zdravniku, pa pa pa....

če bi današnji mladi dobili v roke to kar so dobili današnji boomerji, ne bi imeli nobenega stanovanjskega problema.

EBRD napoved rasti slovenskega gospodarstva znižal na 2 % BDP-ja, OECD pa na 1,9 %

EBRD Sloveniji za letos napoveduje 2,0 % gospodarsko rast, kar je 0,2 odstotne točke manj od ocene iz februarja. OECD je napoved letošnje rasti slovenskega BDP-ja še bolj drastično znižal, in sicer z 2,3 % na 1,9 %.

EBRD v zadnjem poročilu o gospodarskih obetih za Slovenijo napoveduje, da bo realna rast bruto domačega proizvoda letos v višini 2,0 % in prihodnje leto v višini 2,2 % podprta s črpanjem sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost ter z napovedanim znižanjem stopnje varčevanja gospodinjstev. Po drugi strani pa vztrajno šibko zunanje povpraševanje obremenjuje obete za slovensko izvozno usmerjeno gospodarstvo, medtem ko bi višja inflacija lahko oslabila zaupanje potrošnikov.

Zapisali so, da je slovensko gospodarstvo v 2025 zraslo za 1,1 %, saj so se zasebna poraba in naložbe v drugi polovici leta znova okrepile. Industrijsko proizvodnjo in izvoz sta zavirala negotovost v svetovni trgovini in šibko zunanje povpraševanje ključnih trgovinskih partnerjev. Inflacija je znašala povprečno 2,5 %, medtem ko so se plače povečale za 6 %, kar odraža obsežno reformo plač v javnem sektorju. Javno finančni primanjkljaj se je povečal na 2,5 % BDP-ja, kar je posledica višjih stroškov plač v javnem sektorju in izdatkov za obnovo po poplavah v letu 2023.

V regiji EBRD-ja, ki poleg srednje, jugovzhodne in vzhodne Evrope ter kavkaške regije vključuje tudi Bližnji vzhod, severno Afriko in osrednjo Azijo ter nekatere države podsaharske Afrike, naj bi se medtem gospodarska rast upočasnila s 3,4 % v letu 2025 na 3,1 % v letošnjem letu. Nato naj bi se v letu 2027 znova pospešila na 3,6 %. To je za 0,5 oz. 0,1 odstotne točke manj od napovedi iz 2025.

Ob vojni na Bližnjem vzhodu so se cene nafte in plina močno zvišale. Razlika med cenami plina v Evropi in v ZDA se je povečala, presegla 5x razmerje in negativno vpliva na evropsko konkurenčnost. Cene električne energije v Evropi so prav tako precej višje kot v ZDA. Po strmem porastu cen energije leta 2022 zaradi ruske invazije v Ukrajini se je struktura industrijske proizvodnje v Evropi preusmerila z energetsko intenzivnih na manj energetsko intenzivne sektorje, so opisali in spomnili še na uvedbo visokih uvoznih carin v ZDA.

Izgovori. Vse drugo krivo, le geopolitika in pohlep koorporacijskih elit ne. Banke tudi nič krive!

Rast v srednji Evropi in baltskih državah naj bi letos po najnoveših ocenah EBRD-ja dosegla 2,8 % in se v letu 2027 umirila (lol) na 2,5 %. Napovedi za obe leti so popravljene navzdol zaradi pričakovanega vpliva energetskega šoka, čeprav se pričakuje, da se bodo naložbe še povečale (lol). V jugovzhodni Evropi se bo rast letos upočasnila na 0,5 %, predvsem zaradi fiskalne konsolidacije in politične negotovosti, prihodnje leto pa naj bi dosegla 2,0 %.

Rast na zahodnem Balkanu se bo po napovedih letos okrepila na 2,9 %, leta 2027 pa na 3,5 %. Podprta naj bi bila z velikimi javnimi naložbami in infrastrukturni projekti po vsej regiji. V vzhodni Evropi in na Kavkazu naj bi ostala pri okoli 2,8 % in se prihodnje leto povečala na 3,9 %. Rast v srednji Aziji se bo po pričakovanjih umirila na 5,6 % in nato na 5,3 %.

Karte, mečemo karte, upamo na najboljše ...

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je prav tako poslabšala gospodarske obete za Slovenijo. OECD je napoved rasti za letos znižal z 2,3 na 1,9 %, za leto 2027 pa z 2,3 na 2,2 %.

Gospodarska aktivnost se je v prvem četrtletju letošnjega leta v primerjavi s prejšnjim predvsem na račun domačega povpraševanja povečala za 0,7 %. Na trgu dela še naprej ostaja pomanjkanje potrebne delovne sile, stopnja brezposelnosti je bila marca 3,9 %, kar je skupaj z reformo plač v javnem sektorju spodbudilo rast plač, navaja poročilo OECD-ja.

Nominalne plače so se v 2025 zvišale za 5,9 %, medtem ko so se stroški dela na uro v zadnjem četrtletju lanskega leta na letni ravni zvišali za 17,1 %, deloma zaradi izplačila novega zimskega dodatka. Kot so še izpostavili pri OECD-ju, je pritisk na plače okrepilo še 16 % zvišanje minimalne plače na začetku letošnjega leta.

Novejši podatki kažejo, da se vpliv konflikta na Bližnjem vzhodu kaže postopoma. Letna stopnja inflacije se je z marčnih 2,4 % aprila povzela na 3,4 %, kar odraža predvsem rast cen energije v vrednosti 15,6 %. Aprila se je močno zmanjšalo tudi zaupanje potrošnikov.

Na drugi strani se je industrijska proizvodnja marca na mesečni ravni povečala za 4,9 %, promet v trgovini na drobno pa se je na mesečni ravni povečal za 0,8 %, kar po navedbah OECD-ja kaže na odporno industrijsko proizvodnjo in povpraševanje potrošnikov.
Poleg obstoječe regulacije cen goriv zunaj avtocest je vlada, da bi omejila rast cen goriv, znižala trošarine in začasno ukinila okoljsko dajatev na pogonska goriva.

Blagovna menjava se je okrepila pred konfliktom, obseg izvoza pa se je januarja in februarja na mesečni ravni povečeval, zlasti izvoz v države zunaj EU-ju, navaja OECD. Fiskalna politika bo po navedbah OECD-ja letos ekspanzivna, nato pa se bo leta 2027 kljub višjim obrambnim izdatkom in večjim stroškom plač v javnem sektorju zaostrila. Obrambni izdatki se bodo z 1,9 % BDP v lanskem letu do leta 2027 povečali na 2,0 % BDP, kar bo država financirala z zadolževanjem.

Plače v javnem sektorju bodo letos zaradi reforme višje za 0,5 %, medtem ko se bodo izdatki za dolgotrajno oskrbo letos povečali za 1 % BDP-ja.

Trajno višji obrambni izdatki zahtevajo ponovni razmislek o prioritetah porabe, medtem ko so za dolgoročno podporo rasti in fiskalni vzdržnosti potrebne nadaljnje pokojninske in davčne reforme, kot je znižanje visoke davčne obremenitve dela, so zapisali v OECD-ju in dodali, da zmanjšanje odvisnosti od uvoza fosilnih goriv zahteva reforme za pospešitev naložb v omrežje in nizkoogljično energijo, kot je poenostavitev postopkov izdajanja dovoljenj.

Javni dolg naj bi v letih 2026 in 2027 na splošno ostal stabilen, na približno 66 % BDP-ja. Predvidena znižanja davkov v vrednosti 1,5 % BDP-ja v letošnjem letu in v vrednosti odstotka BDP-ja v prihodnjem letu po pojasnilih organizacije niso vključena v napovedi, ob čemer so opozorili, da je zaradi tega tveganje za višji primanjkljaj in dolg povečano.

Zasebno porabo in naložbe bodo letos bremenile predvsem cene energije in povečana negotovost, a naj bi bila te odporne zaradi močne rasti plač. Rast bodo ob tem podpirale višja državna poraba in državne naložbe. Po pričakovanjih si bodo naložbe od sredine letošnjega leta opomogle, predvsem zaradi podpore pri obnovi po poplavah, sredstev EU-ja in močnejšega zunanjega povpraševanja.

Inflacija se bo letos predvsem zaradi višjih stroškov energije zvišala. Leta 2027 se bo zaradi močne rasti plač na trgu dela le postopoma umirila. Tveganja za negativen trend po navedbah OECD-ja vključujejo pomanjkanje rafiniranih naftnih derivatov in kemikalij iz držav Perzijskega zaliva, zlasti reaktivnega goriva in smol, ki se uporabljajo v avtomobilski industriji, in šibkejše povpraševanje evropskih trgovinskih partneric.

Na drugi strani bi lahko večja poraba zaradi boljšega razpoloženja od pričakovanega skupaj z odpornim trgom dela ohranila močan gospodarski zagon.

Prihaja, prihaja. Pripravite se. Puf ...

Se pravi navkljub težavam v svetu Slovenija prosperira. In vse to je Golobova vlada zrihtala.

V prenesenem pomenu torej v SLO ima 50% naroda še vedno denarja za si z njim rit brisat. Če smo izvozno nekonkurenčni pomeni da je izvor denarja ki vse to poganja znotraj države.

Bom dal sem primer neumnosti EU ekofašizma, ki omejuje navadne državljane, da bi bogati in priskledniki EU politikantskega režima lahko uspevali.
Sedaj je ideja omejiti porabo elektrike s ceno ob pomanjkanju, tako da bi mali porabniki šparali, da bi veliki in požegnani od politike imeli dovolj elektrike po nižji ceni.

https://www.politico.eu/article/eu-hous...


Kaže da bo potrebna revolucija, ki bo odnesla EU politikante ter njihove prisklednike na smetišče zgodovine.

To si rekel, kot, da te nekdo prebuta s krepelo moraš gledati kot priložnost, da se naučiš teči hitreje.
Mladi, ki so se selili so to naredili, ker ni bilo druge možnosti. Enako za prekariat.
To ni uspeh, to je nazadovanje

EU se sooča z zimskim plinskim šokom

Evropska unija tvega, da bo v prihajajočo ogrevalno sezono vstopila z najnižjimi zalogami plina v 15 letih, kar bi lahko povečalo stroške energije za gospodinjstva in podjetja, je v ponedeljek poročal Financial Times, pri čemer se je skliceval na napovedi svetovalnega podjetja Wood Mackenzie.

Unija se sooča z naraščajočimi cenami energije, odkar je po eskalaciji konflikta v Ukrajini pred štirimi leti zmanjšala uvoz ruske nafte in plina. Zaradi preusmeritve od relativno poceni ruskega plinovodnega plina je Evropa vse bolj odvisna od dražjega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), zlasti iz ZDA.

Po podatkih Wood Mackenzie naj bi bila skladišča plina v EU do konca sezone obnavljanja zalog od aprila do oktobra polna le 76 %, kar je najnižja raven pred zimo od leta 2011.

Napovedi še dodatno zamegljuje načrtovana prepoved EU za ruski LNG od 1. januarja, kar bi odpravilo zaloge, ki trenutno predstavljajo približno 14 % uvoza super ohlajenega goriva v unijo. Dodaten pritisk so povzročile motnje v pošiljkah utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) skozi Hormuško ožino med nedavnim konfliktom med ZDA in Iranom, pa tudi manjša proizvodnja v Katarju in ZAE, je poročal FT.

Wood Mackenzie je opozoril, da se bodo cene verjetno zvišale z bližajočo se zimo, zlasti če bo Evropa v začetku leta 2027 doživela hladno obdobje. Natasha Fielding, analitičarka pri Argus Media, je za FT povedala, da dlje ko bodo svetovne zaloge LNG ostale omejene, nižje bodo ravni skladišč v Evropi na začetku zime in večje bo tveganje za ostre skoke cen.

Skladišča EU so bila na začetku sezone polnjenja po nenavadno hladni zimi polna le 28 %, kar je precej pod sezonskim povprečjem, je ugotovil FT. Od takrat so dosegla povprečno stopnjo polnjenja 48 %, kažejo podatki industrijskih analitikov.

V začetku letošnjega leta je Politico poročal, da približno četrtina uvoženega plina v EU prihaja iz ZDA. Medij je navedel opozorila diplomatov, da bi Washington lahko izkoristil naraščajočo odvisnost Evrope od ameriškega goriva za doseganje svojih zunanjepolitičnih ciljev. Prejšnji teden so ZDA opozorile, da bi lahko izvoz utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) preusmerile drugam, če Bruselj ne bo omilil načrtovanih pravil glede emisij metana.

karafeka je 31. maj 2026 ob 09:57 izjavil:

Rešitev je samo ena. Obdavčit premoženje multimilijonarjev, da o milijarderjih in nekih družinskih trustih sploh ne govorim. V nasprotnem primeru, bodo države propadle in bo spet fevdalizem s temi miliarderji kot kralji. Karkoli drugega je umiranje na obroke. In to na ravni OECDja seveda, ker imajo vse države enak problem.

Predvsem tiste multimilijarderje ki imajo flet in en prazen vikend... tiste bi ti najprej obdavčil ja.

redtech je 31. maj 2026 ob 14:45 izjavil:

Sevada so gradili sami, če so bili ob 2h doma, pili so že na šihtu... :)

House price index Slovenija vs Italija:
https://www.tradingview.com/chart/L0Arg...

Mladih je v Sloveniji manj, ker so pogoji za velike družine neprimerljivo slabši, kot so bili pred tem.

Ustrezno bi se moralo narediti korekcije, ker razmerje otrok ne more podpirati istih bonitet brez "sužnjelastniškega" razmerja do njih.

Korekcija pokojnin bi se morala usklajevati letno na vseh prejemnikih. Ne da so nekateri po 50 letih v penziji še vedno na boljšem, kot trenutni upokojenci, ki so šli 15 let za njihovo starostjo.

Nothing for granted!

NEUMNOST... vsi tukaj pravite da so pogoji v Avstriji na nepremičninske trgu odlični in da so nam lahko za vzgled, ampak razložite mi potem zakaj ima Avstrija nižjo rodnost od Slovenije če je nepremičninski trg takšen faktor za rojstva?

Ameriške strateške rezerve nafte v nevarnosti

Ameriške strateške rezerve nafte (SPR) so izpostavljene vse večjemu tveganju, da se ne bodo uspele učinkovito odzvati na prihodnje energetske krize zaradi staranja infrastrukture in rekordno nizkih zalog, je opozoril vladni urad za odgovornost.

Ameriški kongres je ustanovil SPR leta 1975 po arabskem naftnem embargu, da bi ZDA zagotovil nujni blažilnik pred resnimi motnjami v oskrbi. Rezerve, ki lahko teoretično vsebujejo več kot 700 milijonov sodčkov surove nafte v podzemnih solnih jamah vzdolž obale zaliva v Teksasu in Louisiani, so bile v zadnjih letih močno izkoriščene.

Poročilo, ki ga je objavil vladni urad za odgovornost (GAO) v začetku tega tedna, ugotavlja, da je od decembra 2025 učinkovita zmogljivost črpanja olja SPR padla na približno 61 % prvotne projektirane zmogljivosti, medtem ko je zmogljivost polnjenja znašala 56 %. Več kot četrtina nafte, shranjene v rezervi, je bila začasno nedostopna zaradi gradbenih del in izpadov jame.

Zaloge za nujne primere so od leta 1985 zagotovile več kot 500 milijonov sodčkov surove nafte, pri čemer je bilo skoraj 70 % te količine počrpanih med letoma 2014 in 2025. Nujni umik 180 milijonov sodčkov leta 2022 po stopnjevanju konflikta v Ukrajini je postavil zmogljivosti SPR na preizkušnjo.

Marca 2026 je Ministrstvo za energijo začelo sproščati še 172 milijonov sodov kot odgovor na ameriško-izraelsko vojno v Iranu, ki se je začela konec februarja, zaradi česar so cene surove nafte skokovito poskočile in povzročile motene svetovne dobave nafte. Konec junija je imel SPR samo 325,7 milijona sodov, kar je najnižja raven od leta 1983.

Varuh je opozoril, da državne zaloge surove nafte v nujnih primerih morda ne bodo mogle izpolniti prihodnjih direktiv o črpanju, če ne bodo opravljene znatne nadgradnje.

Velik del infrastrukture SPR je star več kot 40 let. Številne kritične komponente, vključno s črpalkami, cevovodi in ventili, nameščenimi ob izgradnji rezervata v poznih sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, zdaj delujejo precej dlje od predvidene življenjske dobe.

"Naložbe v SPR spet ne sledijo potrebam starajoče se rezerve," je dejal GAO in opozoril na grozeče operativne omejitve, ki jih povzročajo propadajoča infrastruktura, zaostanki pri vzdrževanju in zmanjšana operativna zmogljivost.

Prav tako je dejal, da ministrstvo za energijo ni posodobilo svoje dolgoročne strategije za SPR od leta 2016, kljub velikim pretresom na svetovnih energetskih trgih in ponavljajočim se obsežnim izrednim črpanjem.

GAO je opozoril na 10 let trajajoč projekt 2. faze podaljšanja življenjske dobe v vrednosti 1,4 milijarde dolarjev za posodobitev starajočih se objektov SPR, ki ga pestijo zamude in zmanjšanje obsega. Po ocenah DOE iz decembra 2025 bi samo obravnava trenutnega zaostanka pri vzdrževanju stala približno 230 milijonov dolarjev.